Ključni izzivi, s katerimi se ukvarjajo nosilci projekta Poni Lur, so pomanjkanje podjetniških znanj in veščin, brezposelnost med nekaterimi skupinami prebivalstva ter potreba po spodbujanju inovativnosti in diverzifikaciji gospodarstva. »Veliko posameznikov ima odlične ideje, a jim manjka znanja, kako zamisel razviti v uspešen posel – od priprave poslovnega načrta do trženja, financiranja, pa tudi pravnih in davčnih vprašanj. Poni Lur pripomore tudi k razvoju novih, inovativnih podjetij, ki lahko ustvarjajo nova delovna mesta in prispevajo h gospodarski rasti regije,« pojasni svetovalec direktorice za podjetništvo in inovativnost pri projektu Dejan Marinčič.
Kaj so »slepe pege« podjetništva?
To so tista področja ali vidiki poslovanja, ki jih novi podjetniki pogosto spregledajo ali podcenijo, kar lahko vodi do neuspeha. »Med najpogostejšimi so podcenjevanje pomena trženja in prodaje, nezadostno poznavanje financ ter pravnih in davčnih vidikov poslovanja. Veliko podjetnikov se usmerja le na izdelek ali storitev, pozabijo pa na ključno zadevo – kako to predstaviti in prodati ciljnim kupcem,« našteva Marinčič. Prav tako se pogosto spregleda pomen mreženja ali pa gre za prehitro širitev brez ustrezne priprave.
Novi podjetniki morajo biti še posebej pozorni na temeljito pripravo poslovnega načrta, ki vsebuje podrobno analizo trga, konkurence in ciljne skupine. »Ključna sta tudi nenehno učenje in prilagajanje, saj se poslovno okolje hitro spreminja. Prav tako je pomembno vzpostaviti močno mrežo podpornikov in se ne bati prositi za pomoč,« doda Marinčič.
Iz prve roke: Aleš Hočevar
Aleš Hočevar, ki ustvarja pod blagovno znamko Alessio Kadoro in je končal usposabljanje v projektu Poni Lur, pravi, da je po zaslugi programa spoznal enajst čudovitih ljudi, s katerimi bodo za vedno ostali prijatelji in se podpirali na poslovni poti. »V program sem se prijavil zaradi želje po pridobitvi znanja o podjetništvu. Ob pomoči različnih mentorjev sem jasneje zasnoval svoj poslovni načrt ter hkrati postal samostojnejši pri trženju in prodaji,« dodaja Hočevar, ki se sicer ukvarja z oblikovanjem nakita. »S kombinacijo tradicionalnih tehnik in najsodobnejših pristopov ustvarjam nakit, ki nosi osebne zgodbe strank. To so lahko posebni trenutki ali pa dogodki, pomembni za stranke. Ponujam tudi kolekcije nakita čistih linij, bogatega z geometrijskimi elementi, ki odražajo prestiž, uspeh in prefinjenost. Moj cilj je ustvariti nakit, ki ni le lep, temveč tudi nosi globok pomen za vsakega posameznik,« sklene Hočevar.
Ranljivost samostojnih podjetnikov
»Po Ajpesovih podatkih se število registriranih samostojnih podjetnikov in podjetij v Sloveniji v zadnjih letih povečuje, kar kaže povečano zanimanje za samostojno pot,« pravi Marinčič. Gre za zelo dinamičen del gospodarstva. »Samostojni podjetniki so v primerjavi z redno zaposlenimi pogosto ranljivejši na področju finančne in socialne varnosti, saj nimajo zagotovljene fiksne plače, regresa, dopusta ali nadomestila za bolniško odsotnost do 30 dni. Prihodki so odvisni od uspeha poslovanja in so lahko nestanovitni. Poleg tega so sami odgovorni za vse administrativne in računovodske naloge, kar lahko vzame veliko časa in energije,« položaj opisuje Marinčič.
Poni Lur ima tukaj ključno vlogo, saj zmanjšuje ranljivost s tem, da zagotavlja celovito znanje, ponuja mentorsko podporo izkušenih strokovnjakov in omogoča mreženje med udeleženci. Ti imajo tudi edinstveno priložnost, da v štirih mesecih poslovno idejo preizkusijo v varnem okolju, saj so v tem obdobju zaposleni pri projektu, kar jim zagotavlja finančno varnost in brezskrbnost.
Iz prve roke: Darja Remc
Tudi Darja Remc, prav tako udeleženka programa, opisuje svojo izkušnjo pozitivno. Zasnovala je tako imenovani Ljubljanski dejt. Cilj je ustvariti priložnosti za nova prijateljstva, poslovne povezave in ljubezenske iskrice v sproščenem, zabavnem okolju.
Z dogodki, kot so pub kvizi, večeri z družabnimi igrami, degustacije, delavnice in dejavnosti v naravi, gradijo varno, vključujoče okolje, kjer lahko vsak najde nekaj zase. »Poni Lur mi je dal odlično izhodišče za razvoj poslovne ideje na področju organizacije dogodkov za druženje v živo. V programu sem pridobila ključna podjetniška znanja, podporo mentorjev in stik z mrežo zagnanih posameznikov. Že med izvajanjem programa se je zvrstilo veliko razprodanih dogodkov, do danes pa smo povezali že več kot 400 ljudi in razvili še koncept 'heng' – druženje v živo za spoznavanje prijateljev s podobnimi zanimanji. Vizija Ljubljanskega dejta je širiti dostopnost dogodkov za druženje ter postati prepoznaven glas pristnega povezovanja doma in v tujini,« pove Remčeva.
Veliko zanimanja
Od začetka projekta Poni Lur se je usposabljalo že 120 udeležencev. To kaže na izjemno zanimanje in potrebo po takšni podpori. »Od tega je bilo 34 moških in 86 žensk, povprečna starost udeležencev pa je 33 let. Veseli smo, da je že 63 udeležencev, to je več kot polovica, uspešno odprlo svoje podjetje in dosegajo zelo dobre rezultate. To je konkreten dokaz učinkovitosti našega programa,« s ponosom pojasni Marinčič. Nekateri, ki so med programom ugotovili, da podjetništvo ni zanje, pa so po zaslugi pridobljenih znanj in izkušenj zaposlitev našli drugje.
Profili udeležencev so izjemno raznovrstni, kar je tudi ena največjih prednosti projekta in prispeva k bogati izmenjavi izkušenj. Med njimi so mladi iskalci prve zaposlitve, ki po končanem šolanju iščejo svojo karierno pot in razmišljajo o podjetništvu kot alternativi klasični zaposlitvi. Pogosto so to posamezniki z inovativnimi idejami, ki potrebujejo usmeritev in podporo pri prvih korakih. Pridružujejo se jim tudi posamezniki pred upokojitvijo, ki so strokovnjaki z bogatimi izkušnjami in znanjem, ki ga želijo unovčiti na samostojni poti, morda z manjšim obsegom dela, ki jim omogoča prožnost. Navsezadnje so med udeleženci tudi zaposleni, ki razmišljajo o prehodu v podjetništvo – to so ljudje, ki imajo že razvito idejo in bi jo radi preizkusili in razvili ob ohranitvi trenutne zaposlitve, preden se popolnoma posvetijo podjetništvu.
Marinčič pravi, da so poslovne ideje tudi po vsebini izjemno pestre. »Med njimi najdemo projekte s področja velnesa in rekreacije, prehrane, umetnosti, videoprodukcije, družabnih iger, izdelave spletnih platform, oblikovanja nakita, oblačil in drugih modnih dodatkov ter izdelovanja različnih uporabnih izdelkov za dom. Ta raznolikost ustvarja dinamično okolje, v katerem si medsebojno pomagajo in dopolnjujejo, ne glede na starost, izobrazbo ali izkušnje,« našteva Marinčič.
Iz prve roke: Maja Kotar
V programu Poni Lur se je usposabljala tudi Maja Kotar, ustanoviteljica kreativnega studia Mala Maja, ki združuje obrt, oblikovanje in umetnost ter prenos teh znanj nazaj v skupnost.
»S podporo programa sem razvila in nadgradila svojo poslovno idejo, dobila spodbudo in postavila temelje studia, ki gradi mostove med tradicionalnimi rokodelskimi tehnikami, kot so lončarstvo, grafične tehnike in tisk, ter sodobnim oblikovanjem. Želim narediti prostor za ustvarjalnost, izmenjavo znanja in pristno povezovanje prek ročnega dela. S svojo zgodbo želim opomniti, da ustvarjalnost ni privilegij umetnikov, temveč naravna potreba vsakega od nas,« svojo zgodbo strne Kotarjeva.
Kako poteka usposabljanje?
Gre za štirimesečni program, ki je zasnovan zelo praktično in celovito. Udeleženci so med izvajanjem programa zaposleni v projektu, kar jim zagotavlja finančno varnost in brezskrbnost pri razvoju ideje. Program združuje individualno delo pri lastni poslovni ideji z delavnicami in predavanji v skupini. Izobraževanje je razdeljeno na module, ki pokrivajo vsa ključna področja podjetništva, torej razvoj poslovne ideje in modela, trženje in prodajo, financiranje, računovodstvo, pravne in davčne vidike, digitalizacijo ter razvoj mehkih veščin.
»Vsak udeleženec ima na voljo tudi več notranjih mentorjev in zunanjega mentorja, ki prihaja iz podpornega okolja zagonskih podjetij, skupaj ga spremljajo in mu svetujejo med celotnim procesom. Poleg tega velik poudarek namenjamo mreženju z drugimi regijskimi skupinami Poni, saj se program izvaja v vseh dvanajstih regijah po Sloveniji, kar udeležencem omogoča širše povezovanje in izmenjavo izkušenj po vsej državi,« pojasni Marinčič. Izobraževanje izvajajo strokovnjaki z različnih področij podjetništva, med njimi so izkušeni podjetniki, predavatelji, davčni in pravni strokovnjaki ter specialisti za marketing in finance. Pomemben del programa so tudi gostujoči predavatelji, ki udeležencem predstavijo svoje zgodbe in jih navdihujejo.
Podjetno naprej
Načrti za prihodnost projekta Poni Lur so visokoleteči, usmerjeni v nadaljnje širjenje in izboljšanje programa ter zagotavljanje dolgoročnega financiranja. »Prizadevamo si razširiti mrežo mentorjev in strokovnjakov ter nenehno posodabljati vsebine usposabljanja, posebno na področju digitalizacije, zelenega podjetništva in družbenega vpliva,« pove Marinčič.
Pomembna je tudi krepitev sodelovanja z lokalnimi gospodarstveniki in drugimi deležniki podjetniškega ekosistema v ljubljanski urbani regiji. Že zdaj vabijo na tradicionalni sejem iskrivih podjetniških idej Poni Lur, ki bo 6. septembra na Prešernovem trgu v Ljubljani. »Poleg tega vabimo vse, da obiščete tudi naš tako imenovani pop-up shop v Plečnikovi trafiki v središču prestolnice, kjer si lahko ogledate izdelke in storitve udeležencev programa – ponudba se zamenja vsakih 14 dni, kar prinaša vedno nove in sveže ideje. Jeseni bomo izdali tudi monografijo z naslovom Izboljšanje podjetniške izkušnje s pomočjo podpornega okolja v ljubljanski urbani regiji, ki smo jo skupaj s fakulteto za organizacijske vede pripravili v okviru projekta PUŠ – problemsko učenje študentov v delovno okolje,« sklene Marinčič.
