Rast svetovnega prebivalstva je eden največjih izzivov in hkrati dosežkov človeštva. Medtem ko je posledica izjemnega napredka v medicini in kakovosti življenja, prinaša s seboj tudi kompleksne izzive za prihodnost planeta.
Svetovni dan prebivalstva, ki ga obeležujemo vsako leto 11. julija, je dan, ki ga je Organizacija združenih narodov (OZN) namenila ozaveščanju o pomembnosti obravnavanja globalnih demografskih vprašanj. Praznovanje tega dne je leta 1989 vzpostavil Program ZN za razvoj (UNDP), navdih zanj pa je bilo zanimanje javnosti ob »dnevu petih milijard« 11. julija 1987, ko je svetovno prebivalstvo doseglo ta mejnik.
Na vprašanje, koliko prebivalcev Zemlja še lahko prenese, ni enostavnega odgovora, saj nosilna kapaciteta Zemlje ni odvisna zgolj od števila ljudi, temveč predvsem od načina njihovega življenja in potrošnje. Ključen koncept je ekološki odtis, ki meri, koliko naravnih virov porabimo za svoj življenjski slog. Če bi vsi ljudje na svetu živeli tako potratno kot povprečen prebivalec razvitih držav, bi Zemlja lahko trajnostno podpirala bistveno manj ljudi kot danes. Po nekaterih izračunih človeštvo trenutno porabi toliko virov, da bi za njihovo obnovo potrebovali približno 1,7 Zemlje.
Vprašanje torej ni, »koliko ljudi lahko preživi na Zemlji«, temveč »kako lahko 8, 9 ali 10 milijard ljudi živi na trajnosten in pravičen način«. Rešitev je v zmanjšanju potrošnje, prehodu na obnovljive vire energije, učinkovitejši pridelavi hrane in zmanjšanju količine odpadkov. Daleč najhitrejša je rast prebivalstva v državah podsaharske Afrike. Po projekcijah Združenih narodov bo več kot polovico celotne rasti svetovnega prebivalstva do leta 2050 prispevala prav ta regija.
