V senci naraščajočih geopolitičnih napetosti, ki se raztezajo od Ukrajine do Bližnjega vzhoda, se svetovna mreža zračnega prometa sooča z eno največjih sprememb v zadnjih desetletjih. Konflikti na tleh prisilno zapirajo nekoč ključne zračne koridorje, kar letalske družbe sili v daljše poti. Za potnike to pomeni daljše lete in skoraj neizogibno višje cene vozovnic. Za pilote pa se za zaprtimi vrati pilotske kabine odvija drugačna zgodba – zgodba o povečanem stresu, utrujenosti in novih, nepredvidljivih tveganjih.
Vplivno nemško združenje prometnih pilotov, Vereinigung Cockpit, je namreč nedavno izdalo dokaj ostro opozorilo o posledicah, ki jih imajo krize v Iranu, Izraelu in Ukrajini na varnost civilnega letalstva. »Geopolitične napetosti v regiji predstavljajo znatno varnostno tveganje,« so sporočili iz združenja. Načrtovanje poletov je postalo izjemno kompleksno, saj se morajo poti nenehno prilagajati spreminjajočim se razmeram. To v pilotskih kabinah povzroča »občutno višjo raven stresa«.
Nova območja tveganja
Zračni prostori nad Iranom, Irakom, Izraelom, Jordanijo in Libanonom so nedavno postali območja visokega tveganja. Zaradi vojaških aktivnosti, delovanja sistemov zračne obrambe in velike nevarnosti napačnih ocen ali identifikacij so ti koridorji za civilna letala praktično neuporabni. Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) je za regijo objavila posebno informativno okrožnico o konfliktnih območjih, kar je uradna potrditev resnosti razmer.
Posledice so najbolj očitne na poteh med Evropo in Azijo. Letalske družbe se na široko izogibajo kriznim žariščem, kar lete podaljša tudi za več ur. Letala, namenjena v Indijo ali na Daljni vzhod, zdaj letijo južneje, čez Arabski polotok in Indijski ocean, ali severneje, preko južnega Kavkaza.
K tem težavam je treba prišteti še dejstvo, da so nekatere najbolj optimalne poti zaprte že leta. Zračni prostor nad Ukrajino je neuporaben od začetka ruske invazije, Rusijo pa zahodne družbe zaradi sankcij ne preletavajo več.
Ta domino učinek vodi v večjo porabo goriva, višje logistične stroške in podaljšane delovne čase za posadke.
Ostra konkurenca
Hkrati se evropski prevozniki soočajo s konkurenco. Letalske družbe iz Kitajske in nekaterih zalivskih držav namreč ne sodelujejo pri sankcijah in še naprej nemoteno uporabljajo ruski zračni prostor. Zaradi tega so evropske družbe na številnih azijskih linijah na slabšem.
Poleg očitnih nevarnosti vojaškega delovanja se piloti soočajo tudi z bolj zahrbtnimi grožnjami. V kriznih regijah je vse pogostejše namerno motenje signalov GPS, kar lahko resno vpliva na delovanje sodobne letalske elektronike. Čeprav imajo letala rezervne navigacijske sisteme, to od posadke zahteva nenehno povečano pozornost in dodatne preveritve, tudi ko letijo daleč stran od neposrednih konfliktnih con.
Geopolitične krize se že poznajo tudi na tleh. Prejšnji teden je na večjih evropskih letališčih prišlo do zamud, več sto letov je bilo odpovedanih. A končni račun bo najverjetneje izstavljen potnikom. Daljše poti, povečane potrebe po osebju in višje varnostne zahteve povzročajo dodatne stroške, opozarjajo piloti.
