Cankarjev dom že vrsto let ostaja osrednja kulturna ustanova v Sloveniji, v kateri abonmajski programi igrajo pomembno vlogo. V pogovoru s Petrom Barošem, direktorjem kulturno-umetniškega programa, smo se osredotočili na odzive občinstva, opazne trende in načrte za prihodnost.
Velik interes za klasično glasbo in raznolike umetniške vsebine
Kot poudarja Baroš, so med najbolj zaželenimi prav Zlati in Srebrni abonma, posvečena resni oziroma klasični glasbi, ter sodobnoplesni in gledališki abonma Veličastni. »Zlati abonma ponuja vpogled v kakovostno in aktualno simfonično glasbo na mednarodni ravni. Gostimo priznane orkestre, dirigente in soliste,« pove Baroš in izpostavi, da so abonmaji pri tem občinstvu že tradicionalna izbira. Medtem ko Srebrni abonma odpira prostor bolj razgibani komorni glasbi, od solističnih recitalov do večjih zasedb, pa abonma Veličastni predstavlja presežke sodobnega plesa in gledališča v svetovnem merilu.
V pretekli sezoni so bili nekateri dogodki še posebno odmevni. Med njimi izstopa nastop Orkestra italijanske Švice z violinistom Rayem Chenom, ki je s svojo prisotnostjo na družbenih omrežjih privabil veliko mladih. Uspešna je bila tudi uprizoritev romana In ljubezen tudi v režiji Luke Marcena, ki se decembra vrača s tremi dodatnimi ponovitvami. Na plesnem področju je največ pozornosti požela zasedba Sydney Dance Company s predstavo Dvojina, zelo dobro pa je bil sprejet tudi Pripovedovalski festival. Obisk razstave Nicka Brandta, ki je v Galerijo CD privabila številne tuje obiskovalce, kaže tudi na pomen kakovostne vizualne umetnosti.
Abonmaji niso le za starejše
»Čeprav se pogosto sliši, da se abonmajska publika stara, smo veseli nasprotnega trenda. Število mladih obiskovalcev narašča, kar pripisujemo dolgoročnemu delu z otroki in mladino,« pravi Baroš. Otroški in mladinski abonmaji, kot sta Moj prvi abonma in abonma Ivan, predstavljajo pomemben temelj prihodnje abonmajske baze. Letos uvajajo še dva nova: Družinski abonma in Filmi, pač, ki bo mladim približal družbeno angažirane filmske vsebine, podkrepljene s pogovori in delavnicami. Eden večjih projektov za povezovanje z mladimi bo tudi ustanovitev mladinskega sveta Cankarjevega doma. »Zanima nas, kako mladi dojemajo kulturno institucijo danes in kaj od nje pričakujejo,« poudarja sogovornik.
Soočanje z novimi navadami občinstva
Danes se številni obiskovalci odločajo za obisk prireditev zadnji trenutek. »Zato omogočamo fleksibilnost – tako s prostimi vstopnicami znotraj abonmajskih vsebin kot z Ad hoc abonmajem, ki si ga obiskovalci sestavijo sami,« razlaga Baroš. Vzpostavili so tudi lastni spletni prodajni sistem, ki omogoča boljši vpogled v nakupne navade. K trajnostnemu razvoju prispeva uvedba e-abonmajskih kartic. Kljub digitalizaciji ostajajo klasični mediji pomembni, predvsem za starejše obiskovalce. »Digitalno okolje je ključno, a nikakor ne sme biti edini kanal komunikacije.«
Sodobna umetnost in koprodukcije
Cankarjev dom se ne izogiba niti zahtevnejšim sodobnim umetniškim praksam. »Pomembna so sodelovanja z nevladnimi organizacijami, kot so Zavod Sploh, Inštitut abeceda.abeceda, Forum za novo glasbo, Zavod Maska. Skupaj odpiramo vrata novim občinstvom in omogočamo razvoj novih umetniških projektov,« pravi Baroš. Skozi koprodukcije omogočajo ustvarjalcem razvoj, vadbo in izvedbo projektov v profesionalnih pogojih.
Poudarek na mladih, aktualnih temah in kulturni dediščini
Nova sezona prinaša izredno raznoliko ponudbo. »Uravnoteženo bodo zastopani mednarodni in domači ustvarjalci, s poudarkom na mladih,« pojasnjuje Baroš. Med vidnejšimi imeni sta režiser Milo Rau (Medejini otroci) in koreograf Angelin Preljocaj (Rekvijem(i)). Slovensko ustvarjalnost zastopajo režiser Jan Krmelj, skladatelj Sašo Vollmaier in dramatičarka Urša Majcen s predstavo Orfej in Evridika ter mnogi drugi.
V glasbenem programu se obetajo klavirski recitalisti, nagrajenci Chopinovega tekmovanja, gostovanje virtuoza Ala Di Meole in nastop Terrafolka. Poseben poudarek bodo v sezoni dobili Ivan Cankar (150 let rojstva), Srečko Kosovel (100 let smrti) in Bertolt Brecht (70 let smrti), pa tudi predstavitev projektov v okviru EPK Nova Gorica 2025. Razstava Čivki iz preteklosti, nastala v okviru slovenskega gostovanja na knjižnem sejmu v Frankfurtu, bo umeščena v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije.
Abonma ostaja, a v novi preobleki
Čeprav sodoben obiskovalec pogosto išče prilagodljivost, Baroš ostaja zagovornik klasičnega abonmajskega modela. »Abonma ni zgolj algoritem. Njegovo srce je programski selektor, ki vodi občinstvo skozi izbrane umetniške svetove.« Ob tem pa Cankarjev dom razvija tudi dodatne oblike zvestobe, kot je dobroimetna kartica ivanka, ki omogoča popuste in je hkrati odlično darilo za kulturne navdušence. »Zvestobo občinstva gradimo skozi kakovost, dostopnost in raznolikost. Ključno je, da ostajamo odprti za vse generacije in potrebe – danes in jutri,« sklene Baroš.
