V Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni.
***
Ko sem julija želel pogledati, kako napreduje krompir, sem opazil, da so na rastlini gomolji zelo različnih velikosti, nekateri že s poganjki, nekateri celo z že nastavljenimi novimi majhnimi krompirčki. Kaj to pomeni? Kaj lahko še storim? So pa vsi gomolji še majhni, tako da smo praktično brez pridelka oziroma krompirja, primernega za v kuhinjo. Ivo, po e-pošti
Odgovor: Pojav, ki ga opisujete in je lepo viden tudi na vaših fotografijah, se imenuje sekundarna rast gomoljev. To je pojav, s katerim se bo letos zagotovo soočilo kar nekaj naših bralcev, ki doma pridelujejo krompir. To ni bolezen, temveč gre za fiziološki odziv rastline na neugodne vremenske razmere, še posebno ko poleti oziroma v dobi rasti krompirja nastajajo močna nihanja med sušo in dežjem. Če pomislimo, se je ravno to po večjem delu Slovenije zgodilo letos, ko je daljšemu obdobju sušnega obdobja sledilo obdobje padavin. Krompir v tem obdobju navadno oblikuje gomolje. Vendar pa so gomolji zaradi suše začeli že zoreti. Ponekod je suša močno prizadela tudi listno maso, kar je ravno tako vodilo k hitremu zorenju krompirja. Zaradi padavin, ki so sledile, pa so rastline dobile signal, da lahko nadaljujejo rast, zaradi česar je krompir začel rasti, cima pa je tudi ponovno ozelenela.
Gomolji, ki so bili tako rekoč že dozoreli, so zaradi primernih temperatur in vlage začeli znova poganjati in razvili celo nove plodove. Tako so se tudi v zemlji pri vaših rastlinah pojavili gomolji, ki so že zreli, ki so odgnali že nove bele poganjke, prav tako pa so se tudi pojavili gomolji nepravilnih oblik, ki so bolj podolgovati, z različnimi odebelitvami in razpokami. Tak krompir je pogosto mehkejši, ima tanjšo kožico in se slabše skladišči. Če zdaj pustimo te gomolje v tleh, se bodo začeli novi mali gomolji debeliti. Vendar se pri tem škrob v prvotnih gomoljih večkrat spremeni v sladkor, ki tudi preide v nove gomolje. Zato postanejo prvotni gomolji steklasti, kar je lahko ob uporabi še posebno moteče. To sezono torej ne moremo več veliko storiti, se je pa zagotovo treba vprašati, kako lahko to preprečimo v prihodnjih sezonah ali vsaj zmanjšamo obseg pojava.
Vse se začne že pri izbiri primerne sorte. Določene sorte so namreč bolj nagnjene k sekundarni rasti kot druge. O sorti se zato pozanimajte pri prodajnem osebju oziroma skrbno prelistajte katalog. Prav tako se sekundarna rast največkrat pojavi pri srednje zgodnjih in srednje poznih sortah. Krompir moramo tudi primerno osuti. Le tako mu lahko zagotovimo, da je primerno zavarovan pred hujšo pripeko oziroma vročino. Če imamo možnost, poskrbimo tudi, da ima krompir primerno vlago v tleh, še posebno v času intenzivnega polnjenja gomoljev, torej junija in julija. To storimo z rednim zalivanjem oziroma namakanjem. Ob koncu vegetacije pa ne odlašajmo predolgo z izkopom. Če smo namreč prepričani, da so gomolji že zreli, in se napovedujejo padavine, je bolje pridelke spraviti malo prej kot prepozno.
