Na valentinovo praznujemo ljubezen, bližino in človeško toplino. Ena najbolj ganljivih zgodb o tem sega skoraj 2800 let v zgodovino: to je zgodba o ljubimcih iz Hasanluja.
Okoli leta 800 pr. n. št. je bilo starodavno mesto Hasanlu na območju današnjega severozahodnega Irana uničeno v silovitem napadu, morda so ga Asirci ali katera druga vojska z območja med Mezopotamijo in Kavkazom. Mesto je gorelo, ljudje so bežali, mnogi so umrli tam, kjer jih je dosegla katastrofa. Uničenje je bilo tako obsežno, da je mesto ostalo dobesedno zamrznjeno v času.
Ko so leta 1972 iranski arheologi skupaj s kolegi z ameriške Univerze v Pensilvaniji med izkopavanji na tem arheološkem najdišču naleteli na dva okostnjaka v ozki zidani jami, jih je prizor osupnil in ganil. Telesi sta ležali obrnjeni drugo proti drugemu, kot da bi bili ujeti v večni poljub ali objem. Okostje na levi izteguje roko, kot da se dotika obraza druge osebe, njuni roki pa se ovijata druga okoli druge. Svet ju je kmalu spoznal kot »ljubimca iz Hasanluja«.
Še neodgovorjena vprašanja o vzrokih smrti
Nekaj časa so arheologi verjeli, da gre za moškega in žensko: okostje na levi naj bi bila ženska. Analize DNK pa so razkrile presenečenje: oba sta bila moška, eden star okoli 20 let, drugi približno 30–35 let. A znanstveniki opozarjajo na previdnost pri sklepanju. Morda nista bila ljubimca v današnjem pomenu besede. Upoštevati je treba različne načine izražanja naklonjenosti v nekdanjih kulturnih okoljih. Lahko sta bila brata, prijatelja ali preprosto prestrašeni osebi, ki sta si v zadnjih trenutkih življenja poiskali bližino in tolažbo.
Kako sta umrla in kako sta se znašla v jami, ostaja predmet ugibanj, saj nobeno od okostij ni kazalo znakov usodnih poškodb; najverjetnejši vzrok smrti je bila zadušitev ob porušitvi stavb. Sta bila tja položena ali sta se pred napadalci skušala skriti? Ob njiju niso našli nobenih predmetov, razen kamnite plošče pod njunima glavama. Zakaj nista imela ničesar s seboj? So jima vzeli njune predmete? To je povsem drugače kot pri drugih 246 okostjih, ki so jih arheologi našli po ulicah na širšem najdišču in so vsa imela nakit. Ne vemo. A prav zaradi svoje posebnosti sta ljubimca iz Hasanluja postala prava znamenitost v arheološkem svetu. Na valentinovo nas njuna zgodba spominja samo na to, da sta bližina in povezanost brezčasni – ne glede na spol, čas ali razlage, ki jih projiciramo danes.
