Poleg drugih znamenitosti, ki jih premorejo največja in najslavnejša svetovna mesta, se številna lahko pohvalijo tudi s takšnimi, ki so tako ali drugače povezana s prometom. Pri neformalni prestolnici sveta New Yorku se denimo spomnimo na znameniti rumeni taksi ali Brooklynski most, na drugi strani ZDA, v San Franciscu, na žični tramvaj ali še en most, Golden gate. Če se preselimo v Evropo, London v Veliki Britaniji prav tako slovi po taksiju, le da črnem, in mostu, dvižnem Tower Bridgeu, še bolj pa verjetno po dvonadstropnem rdečem avtobusu, medtem ko v Parizu v Franciji denimo najdemo najbolj znano krožno križišče v Evropi, ki obkroža Slavolok zmage.
Ko tako pridemo do Azije, denimo ne moremo mimo tega, da v Bombaju v Indiji menda še vedno okrog 80 odstotkov lokalnega prebivalstva za transport uporablja različne vrste rikš, prav posebna s prometom povezana znamenitost pa je tudi simbol še vedno največjega mesta na svetu, Tokia. To je namreč znamenito križišče Šibuja, znano predvsem po številnih prehodih za pešce, ki se za najšibkejše udeležence v prometu »odprejo« vsi hkrati in ustvarijo nepregledno gnečo ljudi, medtem ko se promet za vse druge ustavi.
Prečkanje v vse smeri
Kot pove že njegovo ime, je križišče Šibuja del istoimenskega mestnega predela, ki je bil nekoč majhna vasica, že ob koncu 19. stoletja pa se je ob širitvi mesta povezala s Tokiom, pri čemer je razvoju največji zagon dala postavitev tamkajšnje železniške postaje. Po drugi svetovni vojni je Šibuja postajala vedno bolj pomembna kot središče mladinske kulture in potrošništva, današnjo podobo s trgovskimi središči, restavracijami, kinodvoranami in barvitim nočnim življenjem je četrt začela pridobivati v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, vzporedno z rastjo prometa in gostote ljudi pa se je razvilo tudi slavno križišče pred omenjeno železniško postajo.
Ta je torej nekaj posebnega zaradi že omenjenega tako imenovanega diagonalnega prehoda – ko semaforji ustavijo ves promet in dovolijo, da pešci prečkajo cesto v vseh smereh, tudi diagonalno. Ta sistem se je sicer začel uporabljati v 70. letih, da bi tako izboljšali varnost in učinkovitost na izredno obremenjenem območju, saj omogoča hitrejši pretok množic. Podoben sistem je zato v uporabi pri več kot 300 križiščih po Tokiu, a je Šibuja daleč najbolj znano med vsemi in ni zaman dobila celo naziva najslavnejše križišče na svetu.
3000 ljudi hkrati
A ne le najslavnejše, križišče Šibuja je tudi s pešci najbolj obremenjeno na svetu. Medtem ko so prometni zamaški motoriziranih vozil na tem področju zelo redki, so različne analize pokazale, da se lahko število pešcev, ki hkrati prečkajo križišče v vse smeri, v enem intervalu zelene luči povzpne vse do 3000! Posebna raziskava leta 2014 pa je postregla s podatki, da se v povprečju na delovni dan po prehodih za pešce na tem križišču sprehodi 260.000 ljudi, na nedelovni dan pa kar 390.000.
Ob vsem naštetem tako ni čudno, da je križišče Šibuja postalo tudi kulturni simbol Japonske, saj ga redno prikazujejo v oglasih in druge vrste videoposnetkih, prav tako so na njem posneli kadre številnih filmov, tudi denimo Izgubljeno s prevodom ter Hitri in drzni. Nepisano pravilo, ki velja na Japonskem, je tudi, da »če si bil v Tokiu, moraš imeti vsaj eno sliko s križišča Šibuja«, zaradi česar je ta košček japonske metropole postal ena najbolj fotografiranih točk na svetu.
Seveda pa je šlo križišče, kot je za visokotehnološko razvito Japonsko kar samoumevno, vseskozi v korak s časom. Dogajanje tako dandanes spremlja več deset nadzornih kamer, ki pa tam niso le zaradi varnosti, temveč tudi za analizo gibanja množic in prometne optimizacije. Nekatere kamere celo zbirajo podatke o gibanju, ki jih uporabljajo za urbanistično načrtovanje ali razvoj umetne inteligence za samovozeča vozila, hkrati pa križišče služi kot testno okolje za nove urbane tehnologije, kot so nadzor prometa z umetno inteligenco in digitalni znaki v realnem času.
