Dnevi splavarjenja, ki jih v Radečah pripravljajo že skoraj tri desetletja, so tudi letos privabili ob Savo več tisoč domačinov in obiskovalcev iz drugih krajev Slovenije. Tridnevni dogodek organizirata radeška občina in tamkajšnje Kulturno-turistično-rekreacijski center (KTRC) s soorganizatorji, dogajanje pa poleg splavarjenja, ki ga je leta 1998 obudil Cveto Gerčer, spremljajo pester glasbeni program in športne aktivnosti. Letošnje splavarjenje se je začelo s poletom jadralnih padalcev Kondor s Svinjskega rta, priljubljenega vzletišča nad Radečami. Člani Društva ljubiteljev likovne umetnosti Radeče so dogajanje ovekovečili s čopiči in barvami, pripravili so nogometni turnir in se sprehodili po učni poti Savus. Na odprtju so se oglasili zvoki pihalnega orkestra radeških papirničarjev, radeške mažoretke so zaplesale, s citrami so pobožale dušo učenke Glasbene šole Laško - Radeče.
Orisali so stoletno pot do naziva mesta Radeče, za katerega so zaslužni krajani z vztrajnim delom in gospodarskim razvojem. Leta 1925 je bil izoblikovan mestni grb, ki ga občina Radeče uporablja še danes. A zgodba Radeč se ni začela z mestnimi pravicami, pač pa so se že v srednjem veku uveljavile kot pomembno obrečno naselje. V tistih časih so bili ti kraji prizorišče spopadov tudi za gospostvo grofov Celjskih, nemalokrat je sem zaneslo viteze Ostrovrharje z gradu Svibno. Prek Radeč so grofje Celjski obvladovali dobršen del poti po Savinji in Savi, od Celja do izliva Krke, kar je povzdignilo prometni položaj Radeč. Reka Sava je bila pot trgovine in prevoza, dolga stoletja so po njej pluli splavi, ki so prevažali les in blago. Splavarstvo je postalo simbol radeške identitete in še danes predstavlja ponosno poglavje zgodovine, ki ga ohranjajo živega z etnografsko obarvanimi turističnimi rajžami radeškega splava.
Prav tako so Radeče skozi stoletja doživele velike gospodarske preobrate. Od tradicije papirništva do raznih obrtnih dejavnosti, zelo pomembna je bila za razvoj kraja železniška proga Zidani Most–Zagreb, zgrajena sredi 19. stoletja. Vzporedno z gospodarskim razcvetom se je razvijalo kulturno in družabno življenje. V Radečah so bila ustanovljena številna društva, med njimi družbena, gasilska, športna in kulturna, ki delujejo še danes. Zato letošnja obletnica ni le praznik mesta, temveč je praznik ljudi. Tistih, ki so tu gradili hiše, obdelovali polja, splavarili po Savi, izdelovali papir, skrbeli za skupnost in snovali prihodnost.
»Petindvajseto splavarjenje po vrsti je res lepa obletnica. Drugega kot lepo vreme si nismo mogli želeli. Sava sicer ni vedno tako mirna reka kot danes, včasih je tudi deroča, velikokrat poplavlja, a naši predniki so morali s tako nepredvidljivo Savo preživeti. Mi pa jo imamo danes bolj kot ne za zabavo in tako je tudi prav. Upamo, da bo takšnih prijetnih dogodkov ob Savi še veliko,« pa je dejal radeški župan Tomaž Režun in tako uradno odprl letošnje dneve splavarjenja. Zatem se je, kot je običajno, kar nekaj domačinov in obiskovalcev podalo na splavarsko rajžo. Na splavu, ki na krov sprejme okoli 70 ljudi, pa se bodo v nadaljevanju poletja lahko popeljali tudi številni drugi obiskovalci, ki pa se morajo v KTRC prej napovedati.
