Sezona 2025/2026, ki jo je pred svojim odhodom zasnoval umetniški vodja Marko Bratuš, prinaša raznolik nabor predstav, v katerih se subtilno, a večplastno odraža občutek konca nekega obdobja. Kot sam pravi, pri sestavljanju programa ni sledil strogi tematski liniji, a se pri več produkcijah zazna razmislek o prelomnih trenutkih – tako osebnih kot družbenih.
Med njimi izstopa produkcija z zgovornim naslovom Konec epohe, besedilo priznanega hrvaškega dramatika mlajše generacije Dina Pešuta, čigar delo bo prvič uprizorjeno na slovenskem profesionalnem odru. Režijo podpisuje Jaka Smerkolj Simoneti, ki z njo zaključuje trilogijo o skupini prijateljev, ki jih je že spremljal v dramah L.U.Z.E.R.J.I. in H.E.J.T.E.R.J.I. Prva je bila postavljena v Zagreb leta 2012, druga v leto 2018, tretja pa v leto 2025. Trilogija beleži osebni in družbeni razvoj protagonistov, njihove izselitve, vrnitve in soočenja z razblinjenimi sanjami. Simoneti poudarja več pomenov besede »epoha« – odraščanje, konec navidezne družbene stabilnosti in ujetost mladih generacij v popkulturne ter politične okoliščine zadnjega desetletja.
Prisotna tudi plesna umetnost
O sodobnosti bo spregovorila tudi predstava z delovnim naslovom AKc, pod katero se podpisujeta Sebastijan Horvat in Milan Marković Ramšak. V ospredju bo ideja akceleracionizma – radikalnega mišljenja, da se mora družba za svojo rešitev najprej povsem sesuti in nato na novo zgraditi. Gre za angažirano delo, ki bo spregovorilo o današnjem svetu, zaznamovanem z občutkom nujnosti in propada.
Eden ključnih dogodkov prihajajoče sezone bo novembra premiera predzadnje predstave iz Janežičeve Dodekalogije z naslovom 1982. Poleg premiere bodo decembra v gledališču na ogled tudi ponovitve vseh dosedanjih del tega obsežnega projekta, ki jih je režiser Tomi Janežič ustvaril v Sloveniji.
Plesna umetnost bo prisotna s predstavo Poetično telo Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, ki nadaljuje temo predstave Prometej iz prejšnje sezone. Dramaturginja Ana Kržišnik Blažica pojasnjuje, da se bo tokrat razmišljalo o pomenu Prometejevega daru za človeka – o duhovni in kulturni rasti, ki jo ta omogoča in brez katere človek ne bi bil celovit.
Sezono bo septembra odprla predstava Usje se je dalu, koprodukcija z Zavodom Scaramouche. Temelji na zgodbah 70 pričevalcev o dogodkih iz polpretekle zgodovine z območja Ajdovščine, Goriške in Posočja. Režiserka Tereza Gregorič je zasnovala uprizoritev kot komični preplet situacijskih prizorov, ki pričajo o življenju ljudi ob meji, z značilnim humornim tonom.
Zaključek sezone bo zaznamovala nova postavitev klasike – Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova. Režiserka Tamara Damjanović bo klasično besedilo dopolnila z neizgovorjenimi mislimi likov, da bi še bolj osvetlila notranja stanja in tišine, ki jih v dramah Čehova pogosto ni mogoče ujeti z besedami. Kot dodaja dramaturginja Ana Kržišnik Blažica, bo to iskanje neizrečenega, tistega, kar v likih ostaja skrito.
Predstave tudi za najmlajše občinstvo
Za mlajše občinstvo se pripravlja predstava Kekec proti kekcu Boštjana Gorenca - Pižame. Na humoren način bo klasične like slovenskega mladinskega leposlovja postavila v sodobni kontekst ter tako povezala dediščino s sedanjostjo in omogočila prepoznaven stik med generacijami.
Nova sezona bo torej zaznamovana z introspektivnimi pogledi na preteklost, iskanjem smisla v sedanjem trenutku in pogumnimi vprašanji o prihodnosti. V njej se zrcali konec nekega poglavja – tako na odru kot v sami strukturi gledališča –, a obenem odpira prostor za nove umetniške poti, sveže poglede in ustvarjalne iskrice, ki napovedujejo začetek nove dobe.
