"Prepričan sem, da nam bodo podatki, ki nam jih bo dal izpopolnjen geoid, pomagali pri razumevanju dinamike svetovnih oceanov," je na srečanju geodetov, geografov in fizikov povedal profesor Reiner Rummel, nekdanji vodja Inštituta za astronomsko in fizikalno geodezijo na münchenski tehniški univerzi.
Temeljitejše razumevanje delovanja svetovnih oceanov je za znanstveno analizo pomembno predvsem z dveh vidikov. Omogočilo bo poglobljenejše sledenje spremembam na polarnih ledenikih in večje razumevanje globinskih sil, ki lahko pripeljejo do tako katastrofalnih potresov, kot sta bila na Novi Zelandiji in Japonskem.
Geoid, ki so ga dobili z združitvijo empiričnih podatkov in od tod izpeljanih izračunov, je abstraktna, matematična podoba planeta, ki se zanaša zgolj na njegovo gravitacijsko polje. Prikazuje povprečno višino oceanov, se pravi višino, ki bi jo oceani na posameznih delih imeli, če v gravitacijski vpliv Zemlje ne bi vdirali gravitaciji Sonca in Lune.
"Obstaja zmotno prepričanje, da je gravitacija povsod na Zemlji enako velika," je ob izstrelitvi satelita ESA GOCE dejal vodja programa Danilo Muci. Satelit GOCE, ki je bil iz ruskega izstrelišča Plesetsk izstreljen leta 2009, je opremljen z najsodobnejšimi grafometri, leti pa 270 kilometrov nad zemeljsko površino, kar je precej nižje kot večina siceršnjih satelitov. Vozilo, ki tehta dobro tono, poganja najsodobnejši ionski motor, ki se napaja iz zgolj štirideset kilogramov težkega rezervoarja, v katerem je shranjen ksenon. Satelit pošilja podatke na Zemljo dvakrat na mesec, v orbiti pa bo ostal do konca leta 2012.
