Čeprav ni neposrednih dokazov, da bi v antični Grčiji na rojstnodnevne torte postavljali sveče, nekateri zgodovinarji menijo, da je običaj povezan z boginjo lune Artemido. V njenem svetišču v Efezu so arheologi našli okrogle torte, ki so jih častilci uporabljali kot daritve, verjetno pa so plameni na tortah simbolizirali mesečino in molitve k nebu, piše National Geographic.
Ogenj kot simbol božanske prisotnosti se pojavlja v številnih starodavnih kulturah, od Indoevropskih obredov do domačih oltarjev. Ko so Grki širili svojo kulturo, so njihove navade prevzeli tudi Rimljani, ki so ob praznikih – vključno z rojstnimi dnevi elit – uporabljali sveče in torte.
Kinderfest in rojstvo sodobnega običaja
Sodobni običaj rojstnodnevnih svečk najverjetneje izvira iz Nemčije, kjer so v 18. stoletju praznovali Kinderfest – rojstni dan otrok. Verjeli so, da so otroci na ta dan še posebej ranljivi za zle duhove, zato je bil prižig sveč zaščitni ritual. Svečke so gorele ves dan, njihov dim pa naj bi nosil otrokove želje v nebesa.
Zgodnja krščanska cerkev je sicer rojstne dneve zavračala kot poganske, a protestantske regije so v 17. stoletju začele poudarjati osebne mejnike, kot so rojstva, obhajila in obletnice, kar je omogočilo ponovni vzpon rojstnodnevne torte kot praznične hrane.
Prvo znano omembo torte s svečkami najdemo v avtobiografiji Johanna Wolfganga von Goetheja, kjer opisuje svoje 52. rojstnodnevno praznovanje z bogato okrašeno torto in številnimi svečami, še piše National Geographic.
Simbolika svetlobe in diha
V mnogih tradicijah svečke simbolizirajo »luč življenja« ali osebno rast. Ena dodatna svečka naj bi predstavljala prihodnost ali željo za dolgo življenje. Po mnenju zgodovinarke Marie Nicole dihanje in upih svečk nosita odmeve starih votivnih molitev – vendar na domač in posveten način.
Švicarski običaji iz 19. stoletja, dokumentirani v reviji The Folk-lore Journal, prikazujejo podoben obred, pri katerem so svečke predstavljale leta življenja, slavljenec pa jih je upihnil, preden so jedli torto – kot to počnemo še danes.
Tradicija, ki je presegla meje
V 19. stoletju so nemški priseljenci svečke prinesli s seboj v Združene države Amerike. Do začetka 20. stoletja so bile del srednjerazrednih praznovanj v ZDA in Veliki Britaniji, kjer so se prodajale že tudi v veleblagovnicah, skupaj s posebnimi svečniki.
Mediji so imeli ključno vlogo pri popularizaciji – od Disneyjevega animiranega filma Rojstnodnevna zabava leta 1931 do razširjenih motivov v voščilnicah in televizijskih oddajah. Po drugi svetovni vojni je ameriška potrošniška kultura tradicijo svečk izvozila po svetu – od Japonske do Latinske Amerike.
