To prepričanje je zakoreninjeno globoko v zgodovini. Japonski dežniki oziroma vagasi so se na Japonskem prvič pojavili med 9. in 11. stoletjem, vendar že takrat niso služili le za zaščito pred vremenskimi pojavi, temveč so bili simbol duhovne ali politične moči. Sončniki, kot je bil tradicionalni sašikake-gasa z dolgim ročajem, so bili rezervirani za verske in politične osebnosti, nosili pa so jim jih služabniki. Bolj razširjeni so postali v 12. stoletju, ves čas pa je njihov duhovni pomen ostal nespremenjen.
Ta danes oživi na festivalih po vsej Japonski. V Kjotu denimo verjamejo, da pomagajo odganjati bolezni, v Fukuoki pa naj bi prinašali zdravje in srečo. Na otoku Okinošima iz dežnikov izdelujejo barvite strukture, ki simbolizirajo domovanje duš umrlih, navaja BBC.
Dežniki so navdihnili tudi številne japonske ljudske zgodbe. Med najbolj znanimi so kasa jokai, duhovi, ki naj bi se naselili v zapuščene dežnike. Ta nadnaravna bitja se pojavljajo tudi v številnih umetniških delih. Med njimi je Nočna parada stotih demonov, najbolj znan zapis japonskih mitov in legend.
