Agatha Christie je v svetovni književnosti pustila neizbrisen pečat. Njene zapletene zgodbe, nepričakovani preobrati in nepozabni liki, kot sta Hercule Poirot in gospodična Marple, so ji zagotovili mesto v svetovni galeriji avtorjev najbolj znamenitih izmišljenih detektivov. Zaradi bogatega opusa in prodornih zapletov je postala ena najbolj branih in prodajanih avtoric vseh časov, upravičeno jo imenujejo tudi kraljica kriminalk.
Ob 135. obletnici njenega rojstva se je spominja ves svet – toda za pisateljico njenega formata spomin niti ni potreben, saj njena dela še vedno osvajajo bralce po vsem svetu. Filmske in televizijske priredbe njenih romanov že desetletja združujejo generacije pred malimi zasloni.
Francoščine se je naučila z guvernanto
Njena življenjska zgodba, ki bi lahko bila roman sama po sebi, še danes buri duhove in zanima njene občudovalce. Agatha Mary Clarissa Miller se je rodila 15. septembra 1890 v Torquayju v Angliji kot najmlajša hči britanske matere in ameriškega očeta. Odraščala je v družini srednjega višjega razreda, vendar ni nikoli obiskovala formalne šole. Brati jo je naučila mati, oče pa ji je privzgojil ljubezen do številk. Francoščine se je naučila v pogovoru z guvernanto, kasneje jo je izpopolnila v Parizu, kjer je študirala glasbo.
Že kot otrok je bila vneta bralka in ljubiteljica živali. Kot svoje literarne vzornike je navajala Wilkieja Collinsa, Charlesa Dickensa in Arthurja Conana Doyla s slavnim detektivom Sherlockom Holmesom. Po uradnih zapisih je svojo prvo knjigo napisala zaradi stave s sestro, ki je menila, da ji to ne bo uspelo.
Na potovanju z materjo v Egipt je spoznala širni svet in svojega prvega moža, pilota RAF Archibalda Christieja, s katerim je imela hčer Rosalind. Med prvo svetovno vojno je delala kot prostovoljna bolničarka, v poklicu, ki ga je sama opisovala kot enega najplemenitejših. Tam je pridobila poglobljeno znanje o strupih, ki jih je kasneje spretno vključila v svoje kriminalke – njen najljubši smrtonosni prah je bil arzenik.
Arheologija je postala eden njenih glavnih navdihov
Po vojni je delala v lekarni, a je delo kmalu zapustila, da bi se posvetila družini. Leta 1926 jo je mož zapustil zaradi druge ženske. Po burnem prepiru 8. decembra istega leta je Agatha skrivnostno izginila. Ko so njen avtomobil našli zapuščen v jarku, je vsa Anglija trepetala. Po enajstih dneh so jo našli v hotelu Old Swan v Harrogatu – prijavila se je pod priimkom moževe ljubice in trdila, da je doživela amnezijo zaradi živčnega zloma ob smrti matere in moževi izdaji.
Dve leti kasneje se je od Archibalda uradno ločila, nato pa se poročila z britanskim arheologom sirom Maxom Mallowanom, s katerim je preživela preostalih petdeset let svojega življenja. Z možem sta veliko potovala in odkrivala skrivnosti preteklosti, kar se pogosto odraža v njenih delih. Arheologija je postala eden njenih glavnih navdihov, saj se pojavlja v mnogih romanih.
Njuna skupna potovanja po svetu so rodila številne klasike, kot so Smrt na Nilu, Umor na Orient Expressu, Deset majhnih črncev in Umor v Mezopotamiji. Dve leti pred pisanjem Umora na Orient Expressu je Agatha resnično potovala z znamenitim vlakom do Carigrada. V dnevnik je zapisala, da so jih na poti popikale stenice, da so zaradi poplav dva dni obtičali na Balkanu in da je spoznala zanimive sopotnike: Američanko, madžarskega ministra z ženo, velikega Italijana in nadležnega moškega iz Chicaga – vsi so kasneje postali navdih za like v njenem romanu.
Agatha Christie je živela življenje, polno skrivnosti, raziskovanja in navdiha – natanko takšno, kot so bile njene zgodbe.
