Ko je Heather Buzzell na spletu videla posnetek zveznega agenta, ki je med protesti v Minneapolisu zdrsnil na ledu in padel, v prizoru ni videla le trenutka ironije, temveč tudi umetniški navdih. Kot umetnica poslikave nohtov je dogodek prenesla na en sam umetni noht in ustvarila miniaturno, skoraj stripovsko podobo padca, ki je hitro zaokrožila po družbenih omrežjih. Zanjo je bil to majhen, a oseben način izražanja jeze in solidarnosti, saj se protestov ni mogla udeležiti osebno.
Buzzellova ni osamljena. Med umetniki poslikave nohtov se je v zadnjih letih razvil jasen val proti-ICE izražanja, v katerem nohti postajajo platno za politična sporočila. Nekateri ustvarjajo zapletene ilustracije, drugi stavijo na jasne slogane, kot so »Stop ICE« ali njihovi bolj neposredni in vulgarni zapisi. Nohtna umetnost, ki je po svoji naravi vidna, intimna in stalno v gibanju, se je izkazala za učinkovit medij za protest.
Politična sporočila na nohtih
Za številne umetnice je pomembno prav to, da se politična sporočila prepletejo z estetiko. Nohti, tradicionalno povezani z ženskostjo in lepoto, dobijo novo vlogo: postanejo orodje odpora. Umetnica nohtov iz New Yorka Shani Evans zavestno uporablja manikuro kot izjavo, ki jo nosi vsak dan. Zanjo je pomembno, da je stališče jasno in javno, brez olepševanja. Vsak kompliment njeni manikuri razume kot priložnost, da odpre pogovor o politiki in ravnanju oblasti.
Podobno razmišlja tudi Melena Andrade, socialna delavka in umetnica poslikave nohtov, ki nohte že dolgo uporablja kot nosilce družbenih sporočil. Njeni dizajni so se v preteklosti dotikali pravic skupnosti LGBTQ+, volilne udeležbe in socialnih politik. V času protestov proti ICE je ustvarila komplet z napisom »Melt ICE«, navdihnjen z grafiko hladilnikov za led. Njeni živahni nohti pogosto pritegnejo pozornost in sprožijo vprašanja, kar sama vidi kot ključno vrednost svojega dela.
Dostopna oblika aktivizma
Za te umetnice nohtov ne gre zgolj za vizualni učinek, temveč za dialog. Vsak pogled, vsako vprašanje in vsaka reakcija pomenijo možnost, da se politična vprašanja preselijo iz novic v vsakdanje pogovore. Nohtna umetnost je zanje dostopna oblika aktivizma, ki združuje osebni izraz, obrtniško spretnost in jasno stališče.
Ni presenetljivo, da se je odpor proti ICE razširil prav v tej skupnosti. Saloni za nohte v ZDA temeljijo na delu priseljencev, predvsem iz azijskih in latinskoameriških skupnosti, zato so vprašanja imigracije in represije pogosto osebna, ne abstraktna. V tem kontekstu nohti niso le modni dodatek, temveč majhen, a vztrajen znak upora – dokaz, da se lahko politično sporočilo skriva tudi v detajlih vsakdana. x
