Estetska medicina v Sloveniji ni več tabu, temveč izraz sodobnega načina življenja, v katerem ženske iščejo poti, kako ohraniti naraven in negovan videz ter z njim samozavest. »Tudi pri nas se potrjuje svetovni trend – estetski posegi niso več domena zvezdnic, temveč del vsakdana številnih običajnih ljudi. Eden od razlogov za to je manjša stigma in večja sprejemljivost teh posegov v družbi,« je ob predstavitvi raziskave pojasnila estetska kirurginja dr. Nina Suvorov, zdravnica specialistka in vodja klinike Urbana Estetika. Dodaja, da so sodobni posegi varnejši in dostopnejši ter da rezultati omogočajo bolj naraven videz kot nekoč.
Subtilne, skoraj neopazne spremembe
Igralka Iva Krajnc Bagola je v razpravi poudarila pomen naravnosti: »Za igralko je obrazna mimika glavni instrument – z njo izražamo čustva, razkrivamo zgodbo in resnično komuniciramo z občinstvom. Zato je zame izjemno pomembno, da obraz ohrani svojo gibljivost. Hkrati pa je pritisk družbe po mladostnem videzu še vedno močan, zlasti v poklicih, kjer si nenehno pred kamero ali na odru.« Po njenem mnenju je ključno, da se z leti ne trudimo skriti svojega izraza, temveč ga negujemo in sprejmemo z zrelo samozavestjo. Tudi prof. dr. Eva Boštjančič z ljubljanske filozofske fakultete opozarja na psihološki vidik staranja in dojemanja videza. »Pri ženskah se po tridesetem letu pogosto zgodi pomembna sprememba v tem, kako doživljajo svojo starost. Opažati začnejo prve znake staranja, hkrati pa družba še vedno poudarja, da bi morale biti videti mladostno in popolno.« Po njenih besedah to ustvarja razliko med dejansko in doživeto starostjo – številne ženske se počutijo mlajše, kot so, saj želijo ohraniti občutek lastne vrednosti v okolju, v katerem se mladost pogosto enači z uspehom.
Strah pred umetnim videzom
Raziskava je pokazala, da skoraj polovica žensk po 35. letu čuti pritisk družbe glede videza, petina pa priznava, da jim je pomembno, kaj si drugi mislijo o njihovem videzu. Kljub temu več kot polovica vprašanih verjame, da lepota pomeni predvsem avtentičnost in izražanje osebnosti. Tri četrtine sodelujočih menijo, da je notranja lepota pomembnejša od zunanje, sedem od desetih pa, da je v zrelih letih zaželeno ohraniti mladostni videz. Med dejavniki, ki prispevajo k dobremu videzu, ženske najpogosteje navajajo notranji mir, kakovosten spanec, gibanje in uravnoteženo prehrano. »Estetski posegi danes niso več izraz negotovosti, temveč želje po skladnosti med zunanjim videzom in notranjim počutjem,« poudarja Eva Boštjančič. Ta skladnost je mogoča le ob strokovnem pristopu in zaupanju v izvajalce. Mediana je ugotovila, da 83 odstotkov žensk pri odločitvi za poseg najbolj zaupa plastičnim kirurgom, nekaj manj kot polovica pa dermatologom. Glavni razlogi za zadržanost ostajajo strah pred umetnim videzom, bolečino in neustreznimi rezultati, kar po mnenju Nine Suvorov dodatno poudarja pomen strokovnosti in etike: »Izbira zdravnika z ustrezno izobrazbo in izkušnjami pomembno zmanjša tveganja ter zagotavlja kakovostne rezultate. Zaupanje je zato ključna vrednota estetske medicine.«
Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt je ob predstavitvi raziskave poudarila, da estetska medicina odraža širše družbene trende: »Z daljšo življenjsko dobo in izboljšanim socioekonomskim položajem se spreminja tudi naš odnos do staranja. V Sloveniji se ljudje po lastnih besedah prenehamo počutiti mlade pri 41. letu starosti. Želeli smo razumeti, kako ženske doživljajo te spremembe in kakšen pomen dajejo sodobnim estetskim pristopom – ne kot prestižu, temveč kot delu kulture dobrega počutja.«
Raziskava Ogledalo brez filtrov je bila izvedena med 27. junijem in 13. avgustom, temeljila je na kombinaciji kvalitativnega in kvantitativnega pristopa. V diskusijskih skupinah in spletni anketi je sodelovalo več kot 300 žensk, starih od 35 do 60 let, z višjim dohodkom in aktivnim življenjskim slogom. Tudi svetovni trendi kažejo, da se še vedno povečuje zanimanje za estetsko medicino. Ta naj bi bila po podatkih Boston Consulting Group do leta 2028 vredna že približno 28 milijard evrov. Slovenija pri tem ni izjema – le da se tudi pri nas čedalje bolj uveljavlja načelo naravnosti, strokovnosti in odgovornega odnosa do lastnega telesa.
