Steklenice za shranjevanje alkoholnih pijač se množično uporabljajo od 18. stoletja naprej in vse od takrat gre večinoma za okrogle oblike, le pri ognjeni vodi in olju oblike stekla z robovi niso nobena redkost. V svetu vina in piva so oglate steklenice kar precejšen unikum, čeprav nekatere vinske hiše, ob tem seveda odmislimo pakiranje vina v kvadratno embalažo (bag box), svoje kreacije tudi že polnijo v tovrstne primerke. Ena najbolj znanih je na primer hiša Château de Berne iz Provanse, ki svoj roze prodaja v steklenicah, podobnih tistim za oljčna olja. Enako velja za Matubo iz Južne Afrike in pa Truett Hurst iz Kalifornije. Za najbolj znamenito embalažo te vrste pa nesporno velja Heinekenova kvadratna steklenica WOBO iz šestdesetih, za katero so celo napovedovali, da bo spremenila svet, ampak je dokaj hitro pristala na smetišču zgodovine.
Steklenice za vino in pivo so se razširile v 19. stoletju
Steklenice za shranjevanje alkoholnih pijač s plutastim ali navojnim zamaškom so dandanes povsem samoumevne, a so v resnici razmeroma pozna inovacija v večtisočletni zgodovini, saj so pivo in vino – destilacija alkohola se je v Evropi razširila šele med 13. in 15. stoletjem – hranili, predvsem pa prevažali naokrog v glinenih amforah, lesenih sodih, živalskih mehurjih ali kovinskih vrčih. Steklo so sicer poznali že stari Egipčani okoli leta 1500 pred našim štetjem, a so bile steklene posode izjemno redke in dragocene, zato so jih uporabljali zgolj za parfume, mazila in zdravila, ne pa za pijače, s katerimi so se vsakodnevno nalivali. Tudi v antiki je steklo ostalo luksuzen material. Rimljani so sicer izpopolnili tehniko pihanja stekla, kar je omogočilo večjo proizvodnjo, vendar so bile steklene posode za vino še vedno izjema, saj so bile preveč krhke in predrage za transport na dolge razdalje, poleg tega pa še niso poznali učinkovitih zapiral, ki bi omogočala dolgotrajno shranjevanje. V srednjem veku so se tako za shranjevanje kot transport piva in vina uporabljali bolj kot ne le leseni sodi, tako da se je revolucija, kar zadeva uporabo steklenic, zgodila šele v 17. stoletju, ko je uporaba premoga namesto lesa v steklarskih pečeh omogočila višje temperature, s tem pa proizvodnjo debelejšega stekla, ki je bilo bistveno odpornejše. V tistem času so začeli uporabljati še pluto v obliki zamaškov, kar je omogočilo, da je vino lahko zorelo tudi v steklenici. V 18., predvsem pa 19. stoletju se je uporaba steklenic za vino razširila po Evropi, v tem času se je tudi uveljavila standardizacija posameznih tipov steklenic, kot so burgundska, bordojska in šampanjska steklenica, ki se uporabljajo še danes. V nasprotju z vinom je pivo precej dlje ostalo vezano na sode. Razlogi so bili praktični, saj so bili zvarki iz ječmena z dodatkom hmelja vsakodnevna pijača, proizvedena lokalno, za povrh pa so imeli omejen rok trajanja. Šele v 18. in predvsem 19. stoletju so pivo začeli polniti tudi v steklenice, ki so prav tako kot vinske postale standardizirane, industrijske polnilnice in kasneje pasterizacija pa je omogočila dolgotrajnejše shranjevanje in distribucijo.
Kvadratne steklenice kot gradbeni material
Vse steklenice, v katere se je točilo pivo in vino, so bile in so še načeloma izključno okrogle oblike. Razlogi za to so povsem fizikalne narave. Prve steklenice za vino v 17. stoletju so steklarji pihali ročno, zato je bila okrogla oblika najpreprostejša. Kot pravi zgodovina, so enkrat pihnili v kalup in steklenica je bila gotova, kvadratna oblika bi zahtevala kompleksnejše kalupe, poleg tega je okrogla oblika stekla bolje prenašala notranji pritisk, kar je bilo pomembno predvsem pri penečih vinih. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so se pojavili prvi poskusi preoblikovanja okroglih steklenic v bolj oglate oblike, saj so menili, da bodo zaradi tega, ker se tesno prilegajo skupaj, zavzele manj prostora pri transportu, vendar se niso uveljavile. Za najbolj vizionarsko izpostavljen primer poskusa uporabe steklenic kvadratne oblike velja znamenita Heinekenova steklenica WOBO (world bottle). Legenda pripoveduje, da je leta 1963 vnuk ustanovitelja Heinekena, Alfred Heineken, prišel na idejo, da bi pivo namesto v klasičnih ovalnih steklenicah točili v steklovino oglate oblike. Alfred, ki je med drugim zaslužen za oblikovalsko zasnovo rdeče zvezde na etiketi, je namreč nekega dne med pohajkovanjem po plaži na Curaçaoju, takratni nizozemski koloniji, opazil, da je pesek prekrit s praznimi steklenicami piva, medtem ko so ljudje v bližnjih naseljih živeli v improviziranih bivališčih, zgrajenih iz odpadnega lesa in pločevine. Prešinilo ga je, zakaj ne bi steklenic, ki jih zavržemo, uporabili kot gradbeni material. Tako se je rodila ena najradikalnejših inovacij v zgodovini industrije pijač, saj je še istega leta povabil k sodelovanju nizozemskega arhitekta Johna Habrakena, rezultat pa je bila steklenica, ki je bila hkrati embalaža za pivo in gradbeni element.
Nova pogruntavščina v dveh formah, 0,33 in 0,5 litra, je tako imela ravne stranice za stabilno zlaganje ter reliefni napis WOBO namesto klasične etikete. Steklenico so patentirali, proizvedli sto tisoč kosov in zgradili prototip hiše blizu Amsterdama. Izračunali so, da bi za hišo v velikosti treh kvadratnih metrov potrebovali tisoč steklenic. Vendar se na koncu projekt kljub revolucionarni zamisli ni proslavil, ker je bila proizvodnja kvadratne steklenice veliko dražja in nezdružljiva z obstoječimi polnilnimi linijami, poleg tega so se soočili z vprašanjem, ali je res realno pričakovati, da bodo ljudje svoje domove gradili iz pivskih steklenic. Ampak pri Heinekenu niso odnehali, leta 2012 je francoski industrijski oblikovalec Petit Romain izumil povsem kvadratno obliko steklenice in jo poimenoval Heineken cube oziroma Heinekenova kocka. Takšne steklenice bi, kot so izračunali, pomenile znatno manjšo porabo goriva med transportom in optimizirala skladiščenje v celotni dobavni verigi od proizvajalca do potrošnika. Ampak v tem primeru ni prišlo dlje od prototipa, najpogostejša kritika pa je bila, da bi bilo pitje iz takšne steklenice za pivoljube neprijetno in bi ga bilo obvezno točiti v kozarce. Pa še pri tem opravilu bi imeli težave. Ampak glede na to, da je prodaja alkoholnih napitkov v zadnjih letih močno v upadu, je pričakovati, da bodo steklenice oglatih oblik še dobile priložnost, saj bodo morali tako pridelovalci vina kot industrija piva in destilatov z najrazličnejšimi marketinškimi triki privabljati svoje pivce.
