Eno najbolj razvpitih usodnih območij planeta Zemlja je bermudski ali hudičev trikotnik. Izginotja več ladij kot letal so navedla na sklepanja, da na omenjenem območju delujejo usodne sile. Ali sklop njih. Teorije o bermudskem trikotniku so različne, od magnetizma, ki meša ali je pač mešal kompase, radarje in drugo tehnologijo, do manj spektakularnih, da gre za območje z nestanovitnimi vremenskimi okoliščinami, ki je obenem na prometni poti, povečan promet pa sam po sebi pomeni tudi več priložnosti za nesreče.
A pripomoček za razumevanje obstoja oziroma nastanka mita o zarotniškem bermudskem območju je lahko Ljubljana. Da, slovenska metropola oziroma mit njene usodnosti za gostujoče glasbenike. V delu ljubljanskega popglasbenega občestva namreč biva mit, da glasbene goste, potem ko obiščejo in zapustijo Ljubljano, doleti prekletstvo, ki jim stori konec. V skrajni, pa vendar ne redki različici gre za nepregleden niz umrlih, kar pa je daleč od resnice. V bistvu noben svetovni zvezdnik ni umrl neposredno po obisku Ljubljane, tudi osnovni trije primeri, na katerih teorija sloni, so lahko zgolj posredni argument.
Cobain je bil zgolj povod
Točka, po kateri se je mit nemara začel tvoriti, je smrt Kurta Cobaina, pevca skupine Nirvana, potem ko je ta umrl vsega koncert za tem, ko je konec februarja 1994 nastopil v ljubljanski Hali Tivoli. Po Ljubljani je Nirvana odigrala še koncert v Münchnu, v Rimu pa je Cobain 4. marca doživel predoziranje s heroinom, nakar si je dan kasneje, 5. marca, na svojem domu v ZDA s šibrovko sodil sam. Slednji dogodek predstavlja svoj sklop teorij zarot, ki vse po vrsti dvomijo, da je šlo za samomor, ampak sumijo na umor, kot eno od oseb, ki se jim pripisuje motiviranost, pa radikalne razlage omenjajo Courtney Love, Cobainovo soprogo. Nemalokateri privrženec grunge glasbe še vedno živi v teh teoretiziranjih in nemara temu ne bo konca, dokler privrženci ne izumrejo.
A kot rečeno. Cobain je bil zgolj povod. Za vznik mita o usodnosti Ljubljane je bil potreben še kak primer, pravzaprav vsaj trije, glede na to, da slovenščina pozna dvojino in da se zaimek »mi« uporablja šele, ko gre za tri primere. Slabo leto pred Cobainom, natančneje 22. januarja 1993, je od heroinskega predoziranja umrl tudi Noël Rota, pevec francoske skupine Les Negresses Vertes. On je ta, ki se ga omenja kot drugi nosilni primer mita o usodnosti Ljubljane, čeravno so Les Negresses Vertes v Ljubljani nastopili maja 1992 in tudi v njihovem primeru ni šlo za njihov zadnji koncert v postavi z originalnim pevcem.
Še nekaj zanimivih dogodkov
Za tretji primer pop zvezdnika, s katerim se mit »videti Ljubljano in umreti« hrani, velja Malcolm Owen, vokalist angleške pank zasedbe The Ruts, ki je v Ljubljani nastopila 4. aprila 1980, svet pa je iz podobnega razloga kot njegov francoski kolega zapustil 14. julija 1980. Torej vnovič ne neposredno po obisku Ljubljane, kar dopušča zgolj možnost, da gre v primeru Ljubljane za prekletstvo z zapoznelim delovanjem. Da udari z zamikom, tempirano, potem ko človek že misli, da je na varnem.
Za dodatne oziroma postranske gradnike mita veljajo še dogodki kot ta, da je Motörheadu koncert v Ljubljani dvakrat odpadel, prvič zaradi predoziranja, drugič pa zaradi (domnevno nabrušenega) kovanca, ki je priletel iz občinstva in porezal roko pevcu in basistu Lemmyju Kilmistru, dodatno specialistična različica pa v konstrukt prišteva še dejstvo, da sta beograjski zasedbi Šarlo Akrobata in Radnička kontrola razpadli na vlaku ob vrnitvi s koncerta v Ljubljani. Morda bi se našel še kak primer, s katerim bi se dalo afirmirati ljubljanski mit, prej ali slej pa lahko končamo z ugotovitvijo, da ima bermudski trikotnik od Ljubljane vendarle kak argument več za svoj usodni sloves.
