Organi svarijo, da ponarejena hrana ni le grožnja za gospodarstvo, ampak predstavlja tudi resno tveganje za zdravje ljudi, saj so v takšnih izdelkih pogosto prisotne nevarne snovi, kot so metanol, živo srebro ter različni insekticidi in pesticidi.
Izvor najpogosteje zaseženih ponarejenih izdelkov sta Turčija in Kitajska
EUIPO pojasnjuje, da so ponarejeni izdelki pogosto povezani z luksuznimi izdelki ali sektorjem oblačil in mode. Po oceni groženj kriminala na področju intelektualne lastnine za leto 2022 pa so bili druga najpogosteje zasežena kategorija izdelkov na zunanjih mejah unije v letu 2020 živila, kot so testenine in sladkarije.
V skupni operaciji Europola in Interpola, ki jo izvajata vsako leto, so lani zasegli za 91 milijonov evrov ponarejenih in neustreznih živilskih proizvodov, navaja Business plus. "Ponarejena živila in pijače so velik problem za javno zdravje. Naša kampanja potrošnikom ponuja znanje, da se lahko zaščitijo, hkrati pa podpira zakonita podjetja, ki spoštujejo visoke standarde kakovosti EU. To je boj, ki ga moramo voditi skupaj - pristojni organi, proizvajalci in potrošniki," je dejal izvršni direktor EUIPO Joao Negrao.
Po njihovih podatkih je bil med letoma 2013 in 2017 eden najbolj prizadetih zaradi ponarejanja sektor vina in žganih pijač. Skupno je bilo zaradi ponarejanja v EU letno izgubljenih 2,3 milijarde evrov evrov prodaje in uničenih skoraj 5.700 delovnih mest v celotni EU, so zapisali. Med najpogosteje navedenimi državami izvora ponarejene hrane in pijače zasežene v letih 2019 in 2020, sta Kitajska in Turčija.
Kako se lahko ponarejenim izdelkom izognete?
EUIPO potrošnikom priporoča, da kupujejo pri uradnih trgovcih in prek uradnih distribucijskih kanalov ter na uradnih spletnih straneh blagovnih znamk. "Potrošniki morajo zlasti paziti na uradne oznake geografske označbe EU, kot so ZOP, ZGO in ZTP, da se prepričajo o pristnosti izdelkov, ki jih kupujejo," pravijo.