V mirnem mestecu Elsbethen blizu Salzburga se odvija prav nenavadna zgodba. V središču nepričakovanega upora pa so tri nune avguštinke, vse v devetem desetletju življenja, ki so se uprle cerkvenim oblastem in se po devetih mesecih življenja v domu za ostarele na lastno pest vrnile v svoj ljubljeni samostan Goldenstein.
»Živahne smo in polne moči,« je v televizijsko kamero avstrijske televizije ORF nedavno odločno zatrdila sestra Bernardka (88). Z nasmeškom je priznala, da sestra Regina (86) res potrebuje »malo nege«, toda takoj je hudomušno dodala: »S hojico pa je hitrejša od mene.« Skupaj s sestro Rito (82) so neuklonljiv trio, kot so jih poimenovali na Avstrijskem, ki je s svojim dejanjem sprožil medijsko pozornost z naslovi, kot sta Nune zasedle samostan in Nekrščansko ravnanje z redovnicami.
Do konca življenja
Decembra 2023 so bile vse tri proti svoji volji preseljene v katoliški dom za ostarele, natančneje v Rezidenco za starejše gradu Kahlsperg v Halleinu, ki jo vodijo sestre frančiškanke. Uradna razlaga je bila, da njihovo zdravstveno stanje ne omogoča več varnega samostojnega življenja. Toda nune trdijo, da jim je bilo obljubljeno, da lahko v samostanu ostanejo »do konca življenja«.
Zato so v začetku septembra skovale drzen načrt. S pomočjo zvestih nekdanjih dijakinj so spakirale najnujnejše in se vrnile. Ker so bile ključavnice na njihovih bivališčih zamenjane, so na pomoč poklicale ključavničarja.
»Vse življenje sem bila pokorna, toda to je bilo preveč,« je svojo odločitev pojasnila sestra Bernardka, ki je v samostan prvič prišla kot najstnica leta 1948. »Nihče nas ni nič vprašal. Imele smo pravico ostati tukaj in ta pravica je bila prelomljena.« »Preprosto sodimo sem,« je dodala.
Prošt Markus Grasl, njihov redovni predstojnik, se je na dogajanje odzval z zgroženostjo. »Popolnoma nerazumljivo mi je, zakaj so sestre nenadoma zapustile cerkveno vodeno rezidenco, kjer so bile vključene v skupnost in so imele nujno potrebno, strokovno in dobro zdravstveno oskrbo,« je poudaril v izjavi za medije.
Podpora skupnosti
Pojasnil je, da so se leta trudili najti rešitev, ki bi ohranila delovanje šole v Goldensteinu, kar je bila »srčna želja sester«, zato ga trenutno stopnjevanje konflikta »pušča nemočnega«. Sestram je svetoval, naj se vrnejo, saj sobe v samostanu niso več primerne za bivanje in ne izpolnjujejo standardov za ustrezno oskrbo.
Polemika je medtem prerasla lokalne okvire. Oglasila se je tudi Avstrijska redovna konferenca, ki je opozorila, da je primer »veliko bolj večplasten in zapleten«, kot ga trenutno prikazujejo mediji. V izjavi so zapisali, da samostojno življenje v Goldensteinu zaradi negotovega zdravstvenega stanja sester ni več mogoče. »Medijska inscenacija in prikazovanje primera nista koristna in spravljata sestre v nerodno situacijo,« so sporočili. »Lahko le upamo, da se jim ne bo nič zgodilo in da se bodo kmalu vrnile v rezidenco, kjer jim je zagotovljena oskrba po najvišjih standardih.«
Vendar pa se zdi, da sta podpora lokalne skupnosti in moč lastne volje za nune pomembnejši od uradnih pozivov. Nekdanje dijakinje in prijatelji jim prinašajo hrano, obiskali so jih zdravniki, elektrika in voda pa sta delno ponovno priključeni. Njihova zgodba, polna domotožja in občutka krivice, odmeva daleč preko samostanskih zidov.
Medtem ko cerkvene oblasti razmišljajo o naslednjih korakih, so nune odločene, da ostanejo. Sestra Bernardka je to strnila v besede, ki ne puščajo dvoma: »Preden umrem v tistem domu za ostarele, bi raje odšla na travnik in tako vstopila v večnost.«
