Oktobra 2023 je Tržiški muzej na podstrešju Pollakove kajže odprl nov, poseben ogledni depo – prostor, ki obiskovalcem ponuja vpogled v zakulisje muzejskega delovanja in razkriva, kar je običajno skrito očem javnosti. »Ko prideš sem gor, je tako, kot bi stopil na babičino podstrešje, polno spominov, predmetov in zgodb. To je bil tudi naš koncept – ustvariti prostor, kjer se čuti preteklost, a je hkrati strokovno urejen,« pojasni Žan Škrjanec, sodelavec Tržiškega muzeja. »Pollakova kajža je osrednja stavba muzeja z izjemnim sušilnim ostrešjem, ki je nekoč služilo sušenju modrotiskanega blaga. Manufakturo je vodil nekdanji lastnik objekta in župan Tržiča Gašper Pollak, po katerem so prostor tudi poimenovali Gašperjeva podstreha.«
Originalno sušilno ostrešje
Depo je vsebinsko razdeljen na tri tematske sklope. Prvi sklop z naslovom Življenje in delo Tržičanov predstavlja vsakdanje življenje ljudi s tega območja. Razstavljeni so številni predmeti iz gospodinjstva, obrti in domačih dejavnosti, ki pripovedujejo zgodbe iz preteklosti in tvorijo širšo sliko kulturne dediščine Tržiča. Drugi sklop je športno obarvan in posvečen zapuščini legendarnega slovenskega smučarja Bojana Križaja. Medtem ko je na stalni razstavi muzeja na ogled pet do šest njegovih najpomembnejših odličij, si je v oglednem depoju mogoče ogledati celoten regal z njegovimi medaljami in drugimi športnimi rekviziti. Posebno mesto imajo tudi uspehi Mateje Svet. Obiskovalce še posebej navduši zbirka več kot 400 parov smuči, od katerih je na stalni razstavi predstavljen le manjši del – torej približno 10 do 20 odstotkov. Zadnji sklop predstavlja originalno sušilno ostrešje, ohranjeno v avtentični obliki. Takšna ostrešja so v preteklosti služila za sušenje različnih materialov – od modrotiska, nogavic, usnja in lesa do drugih surovin. Še danes lahko na tržiških strehah opazimo značilna majhna okenca – sušilne odprtine, ki predstavljajo arhitekturno posebnost tega območja.
»Vse, kar vidite, je zdaj strokovno obdelano, popisano in inventarizirano,« pravi Škrjanec. Ogledni depo danes obsega več kot 5000 predmetov, ki so prej večinoma ležali v skladiščih, pogosto nepopisani, nepregledani ali celo pozabljeni. Ureditev depoja je bila možna zahvaljujoč energetski sanaciji objekta med letoma 2020 in 2021, kar je omogočilo prenovo podstrešnega prostora in vzpostavitev razstavno-depojske enote.
Večji predmeti ostajajo v BPT
Poleg oglednega depoja v Pollakovi kajži ima Tržiški muzej tudi druge shranjevalne prostore, med drugim v nekdanji Bombažni predilnici in tkalnici Tržič (BPT), kjer hranijo večje muzejske predmete, kot so stroji iz nekdanjih tovarn, pohištvo in drugi tehniški predmeti večjih dimenzij. Ogledni depo pa ni le prostor za shranjevanje predmetov – je pripovedovalec zgodb, prostor doživetij in raziskovanja, v katerem se lahko vsak obiskovalec dotakne preteklosti.
Med bolj zanimivimi predmeti so cehovska skrinjica iz 18. stoletja, zdravniška omarica dr. Tomaža Pirca – zdravil je tudi Franceta Prešerna – ter osebni pribor Petra Kozine, ustanovitelja tovarne Peko. Posebno pozornost vzbudi ambientalna postavitev modrotiska, razpeta med tramovi sušilnega ostrešja, ki obiskovalca popelje v čas, ko so tržiške hiše dihale z obrtjo in naravo. Gre za edinstveno povezavo arhitekture, etnologije in vsakdanjega življenja, ki je v širšem srednjeevropskem prostoru redkost.
Tržiški muzej s svojo stalno zbirko in oglednim depojem nudi edinstveno priložnost za spoznavanje lokalne zgodovine, športa, obrti in tekstilne dediščine. Obiskovalcem odpira vrata v preteklost na način, ki je hkrati intimen in strokovno dovršen. Vabljeni, da obiščete Tržiški muzej in se podate na potovanje skozi čas, kjer boste med predmeti in pripovedmi začutili duha kraja, ki ga bogatita tradicija in spomin.
