Top 100 ex YU rock: Selma

Pesem je Selmi Borić posvetil sarajevski pesnik Vlado Dijak. Kot šestnajstletno dekle ga je srečala takoj po vojni, leta 1945. Njegova ljubezen do nje je trajala štiri leta in leta 1949 je napisal pesem Selma. Kot je povedala Borićeva, sta se v tem časa večkrat srečala, se kdaj sprehajala po korzu, vendar ji svoje ljubezni ni nikoli izpovedal. Tako da niti ni vedela za njegova čustva. Niti poljubila se nista.

Pesem je nastala pod vtisom dogodka nekega jutra, ko ji je pomagal vstopiti na vlak, ko je odhajala na fakulteto v Zagreb. Gledala ga je skozi okno, ko je vlak počasi speljal in jo odpeljal s sarajevske železniške postaje. Selma je umrla pred štirimi leti, stara 92 let. Pred leti je gostovala v oddaji hrvaške televizije 8. kat, v kateri je nastal izjemno ganljiv prizor, ko je Željko Bebek kot presenečenje stopil v studio in ji po 38 letih od takrat, ko so Bijelo dugme pesem posneli, zapel Selmo.

Bebek je ponosen, da je dal svoj vokal tej pesmi velikega sarajevskega boema in pravi, da jo zdaj v zrelejših letih še bolj čuti kot leta 1974, ko jo je odpel pri takratnih osemindvajsetih: »Prav žalostne ljubezenske situacije so največji navdih za pesnike in od prvega posnetka sem tudi sam že marsikaj doživel.« Do te pesmi so dugmaši prišli tako, da jih je nekdo opozoril na bosansko enciklopedijo ljubezenske poezije – in v tej knjigi je bila tudi Selma. Vedeli so tudi za sarajevski lokal, kamor je Dijak pogosto zahajal in v katerem je bila na steni njegova fotografija.

Na vprašanje hrvaške novinarke Selmi Borić v oddaji 8. kat, kako se je njen mož soočal s to zgodbo Vlada Dijaka, je odvrnila: »Bolj slabo in na koncu sva se tudi ločila. Ta neuresničena ljubezen me je spremljala vse življenje.«