Top 100 ex YU rock: Magla

Josipa Lisac je bila sprva pevka skupin O'Hara in Zlatni akordi, prvi samostojni album pa je posnela pri triindvajsetih, leta 1973. Velik pečat njenemu glasbenemu ustvarjanju je pustil njen življenjski sopotnik, skladatelj Karlo Metikoš. Skupaj sta izdala deset albumov. Star komaj 51 let je umrl leta 1991 za posledicami infarkta. O njunem odnosu sta večkrat povedala, da sta se srečala, pogledala in se nista nikoli več ločila.

Pesem Magla je tisti obvezni del repertoarja, ki ga mora na koncertih nujno izvesti. »Svobodo, s katero jo izvajam na razne načine, začuti tudi publika. Zdaj jo pojem v neki eterični dimenziji. Všeč so mi vse, od osnovne, ki smo jo posneli v studiu in je za solo na kitari poskrbel Vedran Božić, do tistih s solažo harmonike ali bas kitare. Rada imam spremembe. «

Josipa Lisac se je za bralce Nedeljskega spomnila dne, ko je Magla nastala: »Popoldne sem šla v trgovino, in ko sem prišla domov, me je Karlo izza klavirja vzhičen klical, pridi, pridi, hitro. Spustila sem vrečki iz rok, on pa je odigral nekaj, česar še nisem slišala, in zraven pel melodijo. Tudi mene je pesem takoj prevzela, pela sva in pela, odprla steklenico vina, na vrečki pa sem se spomnila šele ob desetih. Pesem je vse bolj aktualna in govori o odtujevanju v družbi. Ljudje se zapirajo vase, ne prisluhnejo drugim, o njih imajo le neko svoje mnenje.«

Najbolj jo definira prav pesem Magla. »Otroci za menoj vzklikajo: 'Magla, magla!' Ko je v Zagrebu megla, sem že slišala nekatere reči: 'Spet Josipa.' Do mene je prišla tudi vest, da ko so v Novem mestu na košarkarski tekmi navijači z baklami naredili dimno zaveso in je bila tekma zato prekinjena, se je iz zvočnikov zaslišala Magla, ljudje v dvorani pa so zraven peli. Lepo.«

Razpon petja Josipe Lisac je zelo širok. Pri 14 letih se je družila z jazzisti, pela resno glasbo v otroškem TV-zboru, nato bila pevka v rock zasedbi. »Hodim po svoji poti, na kateri se izražam. Z glasbo sem se naredila.«