Pravi razcvet so te gradnje doživele po padcu komunizma v začetku devetdesetih let. Z liberalizacijo trga se je delu romske populacije ponudila priložnost za hiter zaslužek, predvsem prek trgovine s starim železom in dela v tujini. Tako se je oblikovala nova elita znotraj romske skupnosti, ki je svoje bogastvo začela kazati skozi arhitekturo. Danes je simbol tega pojava vas Buzescu na jugu Romunije, kjer se ob glavni ulici vrstijo desetine dvorcev z nenavadnimi detajli.
Kupole, stolpiči in dolarski simboli
Vasi so postale prizorišče tekmovanj med sosedi, ki si prizadevajo zgraditi vse večje, višje in razkošnejše palače. Pogosto delajo prizidke v obliki kupol in stolpičev, fasade pa so nemalokrat ozaljšane s simboli dolarjev. Pogost okrasek so tudi simboli luksuznih avtomobilskih znamk in zlati detajli.
Arhitekturni slogi se v teh vaseh prepletajo: nekateri graditelji črpajo navdih iz katoliških cerkva, drugi iz neoklasicizma, tretji pa kopirajo zgradbe nekdanje aristokracije.
Arhitekt Rudolf Graef pojasnjuje, da gre za specifičen zgodovinski fenomen reinterpretacije tradicionalnih elementov, kjer je primarna funkcija razkazovanje uspeha.
Od kod denar za gradnjo?
Vprašanje o izvoru denarja za te investicije ostaja zavito v tančico skrivnosti. Medtem ko lastniki uradno navajajo trgovino s kovinami in delo v tujini, lokalni mediji špekulirajo o vračilu zlata, ki ga je Romom leta 1978 zasegel režim Nicolaeja Ceaușescuja. Po padcu diktature so nekateri posamezniki in njihove družine namreč dobili zasežene dragocenosti nazaj.
Navzven blišč, znotraj beda
Za razkošnimi pročelji se pogosto skriva precej klavrna realnost. Življenje v teh palačah je običajno omejeno na eno ali dve sobi, medtem ko se marmorni saloni odpirajo le za poroke in večje družinske dogodke. Ker je vzdrževanje takšnih objektov izjemno drago, so mnogi nedokončani in zapuščeni.
Vzdrževanje takšnih zgradb je izjemno drago, zanimanje za gradnjo novih palač pa v zadnjih letih upada. Mladi Romi vse pogosteje zapuščajo svoje kraje in odhajajo v Bukarešto ali v tujino v iskanju stabilnejšega zaslužka in boljših življenjskih pogojev.
