Wilsdorf se je rodil na Bavarskem, leta 1903 pa se je, star nekaj čez trideset, preselil v London, se oženil z Angležinjo in začel izdelovati ure, leta 1919 pa je sedež podjetja Rolex preselil v Ženevo.
V svojem poročilu leta 1941 je tedanji britanski konzul v Ženevi zapisal, da je Wilsdorf »znan kot močan simpatizer z nacisti« ter da je njegov brat Karl aktiven član Goebbelsovega ministrstva za propagando in je »prek brata širil nacistične ideje po svetu«.
Podobno piše tudi v poročilu britanskih obveščevalcev iz leta 1943, ki so poslovanje podjetja Rolex in njegovega ustanovitelja tedaj spremljali že dlje časa. »Wilsdorf in njegova žena sta večinska delničarja podjetja, njega pa sumimo vohunjenja za sovražnika,« so zapisali. Kljub temu so se odločili, da ga ne bodo uvrstili na črno listo.
Ure za vojne ujetnike
Britanski konzul v Švici se je v poročilu ob tem spraševal še, zakaj bi Wilsdorf britanskim vojnim ujetnikom pošiljal priboljške v obliki ur, paketov hrane in tobaka. Leta 1940 je namreč Wilsdorfu pisal kaplar Clive Nutting, vojni ujetnik v taborišču Stalag Luft na Poljskem, in ga prosil za ure za vojake, ki so jim jih zasegli. Wilsdorf je ure poslal in vztrajal, naj »o plačilu do konca vojne niti ne razmišljajo«.
Konzul je postal sumničav: seveda bi lahko bili paketi s pomočjo le izraz Wilsdorfove velikodušnosti, je menil in opozoril, da je glede na druge informacije to malo verjetno.
Pri britanskem časniku The Telegraph so se do dosjeja dokopali s pomočjo zgodovinarja Joseja Pereza, ki preučuje razvoj urarstva na Otoku. Perez meni, da je Wilsdorf ure razpošiljal zato, da bi ohranil dober odnos z britanskimi oblastmi. »Vedeti namreč moramo, da je bil med letoma 1941 in 1946 uvoz švicarskih ur v Združeno kraljestvo načeloma prepovedan, tako da je Wilsdorf morda le hotel ubiti dve muhi na en mah: pridobiti si simpatije Britancev in hkrati prodati nekaj ur, čeprav bi mu jih plačali šele po koncu vojne,« razmišlja Perez.
Pri podjetju Rolex so potrdili obstoj poročila in sporočili, da so najeli »neodvisno, strokovno ekipo zgodovinarjev, ki preiskujejo, kakšno vlogo je imel Hans Wilsdorf v resnici v tistem obdobju«.
