Mary Berry velja za največjo žensko ikono britanske kuhinje. Napisala je več kot osemdeset kuharskih knjig, ki so se in se še prodajajo v večmilijonskih nakladah, televizijske oddaje, v katerih je nastopala, pa so po številu gledalcev prekašale le najpomembnejše nogometne tekme. Zato ni nič nenavadnega, da je na Britanskem otočju ne častijo le kot kulinarično ikono, ampak kot nacionalni zaklad. Leta 2020 so jo odlikovali z naslovom Dame Commander of the Order of the British Empire (DBE), kar pomeni, da uradno nosi naziv dame Mary Berry, to je ženski ekvivalent moškega naziva sir.
Dame Mary Rosa Alleyne Hunnings, rojena Berry, ki v medijih in javnosti največkrat nastopa kot Mary Berry, se je rodila leta 1935 v Bathu. Oče je bil nekaj let župan tega angleškega mesta, najbolj znanega po toplicah, sicer pa je bil direktor lokalne bolnišnice za revmatska obolenja in eden izmed ustanoviteljev Univerze v Bathu, mati pa gospodinja. Pri trinajstih letih je Mary zbolela za otroško paralizo, kar jo je zaznamovalo za vse življenje, saj je imela posledično zvito hrbtenico ter precej tanjšo levo roko, kar pa jo je, kot je poudarjala vse življenje, naučilo, da kar najbolje izkoristi vsako priložnost, ki se ji je ponudila. In prav odločnost, da se ne preda, je oblikovala njeno življenjsko filozofijo. V srednji šoli sta ji matematika in latinščina precej grenili najstniško življenje, zato pa je blestela pri gospodinjskem pouku. Po končani šoli se je zaposlila v razstavnem salonu lokalnega elektrodistribucijskega podjetja in hodila od vrat do vrat po mestu in bližnji okolici ter strankam predstavljala električne pečice, s tem, da je pri vsakem obisku v pečico vrgla kakšen biskvitni kolač.
Kuharica z bisernimi ogrlicami
A je služba ni pretirano zadovoljevala, zato je hotela v London, vendar ji starši tega niso dovolili. Je pa zato zamenjala službo in se zaposlila v nizozemskem podjetju, ki se je ukvarjalo z mlekom, zvečer pa hodila v poklicno kuharsko šolo. Ker je bila očitno precej nadarjena, je pri šefu izprosila, da jo je poslal v Pariz na znamenito kuharsko akademijo Cordon Blue. Po vrnitvi v Anglijo je našla službeni izziv kot preizkuševalka receptov, ki so jih uporabljali v promocijskih gradivih pri neki marketinški agenciji. Nekaj let kasneje je že postala urednica strani, namenjenih kulinariki, pri reviji za domače gospodinje Housewife, kasneje pa še pri reviji Ideal Home, ki še danes velja kot ena najstarejših in najvplivnejših revij za dom v Združenem kraljestvu. Vmes se je poročila z gospodom Hunningsom, s katerim sta nato dobila tri otroke; enega sta leta 1989 izgubila v tragični prometni nesreči. Leta 1970 je pri založbi Hamlyn izdala svojo prvo kuharsko knjigo The Hamlyn All Colour Cookbook, torej kuharico, obogateno z barvnimi fotografijami. Sledilo je več kot osemdeset kuharsko-literarnih uspešnic, ki so se prodajale v milijonskih nakladah. Je pa že s prvo knjigo in že prej pri revijah Housewife in Ideal Home razvila svoj prepoznaven slog s preprostimi, a natančno premišljenimi recepti, ki so kuharskim navdušencem omogočali, da jih brez težav uporabijo v varnem zavetju svoje kuhinje.
V devetdesetih se je proslavila s kuharskimi tečaji Mary's AGA cooking school, ki jih je organizirala na svojem domu za kupce slovitih litoželeznih pečic in štedilnikov podjetja AGA, ki so sloveli kot remek dela britanske industrije, povezane s kuharijo. Skupaj s hčerko Annabel je zgradila poslovni imperij s solatnimi prelivi in omakami Mary Berry, ki jih je sprva prodajala le v okviru svoje kuharske šole, danes pa so že desetletja stalnica prodajnih polic angleških trgovskih gigantov, kot sta Tesco in Sainsbury's, prodajna uspešnica so tudi na angleškem Amazonu. Čeprav je bila leta in leta kot avtorica kuharskih knjig, ki jih je pisala kot po tekočem traku, in gostja takšnih in drugačnih kuharskih šovov in oddaj ter revij precej prepoznavna – tudi po tem, da se je naokrog prevažala s športnim avtom MGA – je kot velezvezdnica svetovnega kova zablestela šele pri 75 letih, torej leta 2010, ko se je kot sodnica skupaj s še enim nadvse popularnim angleškim kuharskim zvezdnikom Paulom Hollywoodom pojavila v resničnostni kuharski oddaji The Great British Bake Off oziroma Velika angleška pekarija, kot je bil naslov oddaje v Sloveniji.
Ikona visoke in ulične mode
Oddaja, v kateri so v peki slaščic tekmovali strastni amaterski kuharji vseh starosti in poklicev, je postala eden največjih televizijskih fenomenov v Veliki Britaniji in se je po številu gledalcev kosala z najbolj izbranimi nogometnimi tekmami. Z oddajo je Berryjeva s prepoznavno strogostjo, nasmehom, različnimi bisernimi ogrlicami in do zadnjega detajla spolirano opravo hitro osvojila petnajst milijonov gledalcev, kolikor naj bi jih bilo prilepljenih na televizijske ekrane v času največje evforije med letoma 2010 in 2016. Njene fraze, med katerimi je bila na primer »soggy bottom« oziroma premokro testo pri pitah, so postale del vsesplošne pop kulture. Kako zelo je bila priljubljena, pove tudi prigoda o tem, da je bil BBC deležen totalnega medijskega in kulturnega pogroma gledalcev, ko so med eno izmed oddaj za neki kolač producenti predstavili recept Paula Hollywooda in ne njenega. Naslednji dan je bila BBC-jeva blamaža naslovna tema marsikaterega časopisa na otočju. Ko je oddajo leta 2016 prevzela konkurenčna komercialna televizija Channel 4, se je Mary odločila ostati zvesta BBC ter si s to potezo med gledalci in običajnim televizijskim ljudstvom pridobila še nekaj več simpatij in spoštovanja.
Po zgodovinski vlogi v tem televizijskem formatu je skupaj s pisanjem knjig začela serijsko nastopati še na televizijah z najrazličnejšimi oddajami, v katerih je pripravljala raznovrstne jedi in učila številne kuharske tehnike. Cenjeno gledalstvo po vsem svetu pa jo je spoznalo tudi v bolj osebni luči, kot babico, ki z vnuki peče piškote, ali kot šarmantno gospo, ki na vrtu nabira rabarbaro. Pred njenimi nastopi so mnogi domačo peko razumeli kot nekaj zapletenega in rezerviranega za posebne priložnosti, sama pa je z jasnimi in natančnimi navodili ter preprostimi sestavinami, ki se dobijo v najbližjem supermarketu ali pri lokalnem kramarju, pokazala, da lahko prav vsak doma speče odlično torto ali pito. Berryjeva pa ni zgolj kuharica, je tudi strastna ljubiteljica vrtnarjenja, pogosto se pojavlja na prireditvah, povezanih s kraljevo družino, prepoznavna pa je še po ljubezni do klasične mode, biserov in cvetličnih vzorcev.
Prav zaradi svojega odnosa do oblačilne kulture se je leta 2013 znašla na elitnem seznamu, pravzaprav je zasedla drugo mesto za igralko Helen Mirren, med petdesetimi najbolje oblečenimi Britanci, starejšimi od petdeset let, ki ga je objavil The Guardian. Posebno mesto med modnimi fenomeni ji ni ušlo še leto prej, ko si je za eno izmed snemanj Velike angleške pekarije v eni izmed poslovalnic verige Zara za 19,99 funta kupila jakno s cvetličnim motivom in s tem povzročila takšen naval na vse trgovine v Britaniji, da so dotične kose pokupili v nekaj dneh. Ta njena drzna poteza je takrat že sedemdesetletnico spremenila še v zvezdo ulične mode.
Letos marca je zvezdnica britanske televizijske kuharije praznovala 90 let. Kot se spodobi, je okrogli obletnici nazdravila s klasičnim šampanjcem in intervjujem v reviji Vogue, za katero je izdala, da jo je na rojstni dan mož na vratih, preden je odšla od doma, presenetil z džintonikom in zlatim prstanom, za rojstnodnevno kosilo pa je spekla – kaj drugega kot torto. »Sem za zabave. Rada jih imam. Zato jih bom imela celo leto, od družinskih večerij do serije kosil in srečanj s starimi prijatelji,« je še navrgla kuharska, televizijska in modna ikona.
