Stoletja je visel v učilnicah, služil kot ozadje novinarskim poročilom in oblikoval našo podzavestno predstavo o svetu. Toda zemljevidom, kot jih poznamo in ki temeljijo na Mercatorjevi projekciji, kartografskem dosežku iz 16. stoletja, se morda izteka čas. Afriška unija je namreč te dni sprožila diplomatsko in kulturno akcijo za njegovo dokončno upokojitev. Organizacija, ki združuje 55 držav, namreč meni, da zemljevid, ki ga je leta 1569 ustvaril flamski kartograf Gerardus Mercator, ni samo tehnično netočen, temveč je tudi orodje, ki ohranja globoko zakoreninjene predsodke o Afriki kot nepomembni celini.
Mercatorjeva projekcija je bila v svojem času revolucionarna. Mornarjem je omogočila, da so pluli po ravnih črtah in ohranjali konstantno smer, kar je bilo ključno v dobi velikih odkritij. Toda cena za to navigacijsko priročnost je bila ogromno popačenje velikosti kopnega. Območja blizu polov, kot so Evropa, Severna Amerika in predvsem Grenlandija, so nesorazmerno povečana, medtem ko so celine ob ekvatorju, zlasti Afrika in Južna Amerika, videti bistveno manjše, kot so v resnici.
Popačeni svet
Posledice so včasih res presenetljive: Grenlandija je na Mercatorjevem zemljevidu videti skoraj enako velika kot Afrika, čeprav je afriška celina v resnici kar štirinajstkrat večja. Podobno se zdi Evropa večja od Južne Amerike, ki pa ima skoraj dvakrat večjo površino.
»Morda se zdi, da gre samo za zemljevid, toda v resnici ni tako,« je za tiskovno agencijo Reuters pojasnila Selma Malika Hadadi, namestnica predsednika komisije Afriške unije. Po njenih besedah je ta zemljevid pomagal utrditi lažni vtis, da je Afrika marginalna, kljub temu da je z več kot milijardo prebivalci in ogromnim naravnim bogastvom druga največja celina na svetu. Takšni stereotipi, pravi, se nato prelivajo v medije, izobraževanje in celo v politične odločitve.
Kritike Mercatorjeve projekcije niso nove. Že desetletja opozarjajo nanje geografi in sociologi, toda tokrat je gibanje dobilo nov zagon s kampanjo Popravite zemljevid (Correct The Map), ki jo vodita zagovorniški skupini Africa No Filter in Speak Up Africa. Njihov cilj je prepričati vlade, mednarodne organizacije in tehnološke gigante, da Mercatorjevo zamenjajo s sodobnejšimi in pravičnejšimi projekcijami, kot je denimo projekcija Enake Zemlje (Equal Earth) iz leta 2018, ki skuša ohraniti čim bolj natančna razmerja med velikostmi držav.
Novi pogledi, novi standardi
»To je najdlje trajajoča kampanja dezinformacij na svetu in preprosto se mora končati,« je bila ostra Moki Makura, izvršna direktorica skupine Africa No Filter. Njena kolegica Fara Ndiaye iz Speak Up Africa dodaja, da popačena podoba sveta vpliva na identiteto in ponos Afričanov, še posebej otrok, ki se s tem zemljevidom srečajo že v prvih letih šolanja. »Aktivno si prizadevamo za promocijo učnega načrta, kjer bo projekcija Enake Zemlje postala standard v vseh afriških učilnicah,« je dejala Fara Ndiaye.
Prizadevanja so del širšega gibanja za dekolonizacijo znanja in ponovno ovrednotenje zgodovinskih narativov. Afriška unija kampanjo vidi kot ključen del prizadevanj za »ponovno zavzetje pravega mesta Afrike na svetovnem odru«, kar je tesno povezano tudi z vse glasnejšimi zahtevami po odškodninah za kolonializem in suženjstvo. Podporo so jim že izrekli v Karibski skupnosti (CARICOM), kjer so Mercatorjev zemljevid označili za simbol »ideologije moči in nadvlade«.
Toda spremeniti navado, ki je stara skoraj 500 let, je težko. Mercatorjeva projekcija je še vedno privzeta izbira v mnogih šolah, atlasih in celo v digitalnem svetu. Tudi v Sloveniji. Google je sicer na namizni različici aplikacije Maps leta 2018 Mercatorjevo projekcijo zamenjal s tridimenzionalnim globusom, vendar na mobilni aplikaciji, ki jo uporablja velika večina ljudi, popačen zemljevid ostaja privzeta nastavitev.
V Sloveniji v koraku s časom
Kampanja je zdaj usmerjena na ključne globalne institucije, kot so Svetovna banka in Združeni narodi. Tiskovni predstavnik Svetovne banke je sporočil, da za statične zemljevide že uporabljajo alternativne projekcije in da Mercatorjevo postopoma umikajo tudi s spletnih zemljevidov. Zahteva, poslana odboru strokovnjakov ZN za globalno upravljanje geoprostorskih informacij, pa še čaka na obravnavo.
V Sloveniji so na prodaj in že v uporabi šolski zemljevidi, ki razmerje med celinami prikazujejo na bolj pravilen način, kljub temu pa se doma in tudi v nekaterih institucijah najdejo takšni, ki so narejeni na podlagi Mercatorjeve projekcije.
