Beethoven ni znan le po glasbeni genialnosti, temveč tudi po težavnem značaju in zanemarjenem videzu. Britanski skladatelj Mark Wigglesworth ga je v svojem blogu opisal kot "razdražljivega, neurejenega, nerodnega, neprijaznega in človeštvu nenaklonjenega". Wigglesworth poudarja, da Beethoven ni bil le čemerni samotar, po njegovih besedah je bil tudi duhovit, skrben in radodaren. Razdražljiv je postal šele z izgubo sluha. »Ko je postajal starejši in vse bolj gluh, so negativne plati njegove osebnosti stopile v ospredje.«
Detajli s pomočjo umetne inteligence
V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji OrtogOnLineMag, je brazilski forenzični strokovnjak Cicero Moraes predstavil prvo digitalno rekonstrukcijo skladateljevega obraza na podlagi njegove lobanje. Po njegovih besedah je končni rezultat »rahlo zastrašujoč«
Moraes je pri delu uporabil zgodovinske fotografije Beethovnove lobanje iz arhiva skladateljeve hiše v Bonnu, ki jih je leta 1863 posnel Johann Batta Rottmaye. Proces je začel z risanjem osnovnih obrisov lobanje, od spredaj in iz profila. Nato je s pomočjo CT-posnetkov modeliral 3D različico lobanje in nanjo dodal mehka tkiva, nos in obrazne značilnosti, ob tem pa upošteval evropske povprečne vrednosti. Zadnji koraki so vključevali stilizacijo s pomočjo znanega portreta iz leta 1820 in izboljšave detajlov z uporabo umetne inteligence.
V ustvarjanju našel zatočišče
Moraes vidi povezavo med Beethovnovo glasbeno genialnostjo in njegovim zahtevnim značajem. V študiji opisuje skladateljevo osupljivo ustvarjalno moč, zmožnost reševanja problemov in izjemno osredotočenost, ki je kljubovala osebni stiski in bolečinam. Ob tem priznava, da je med raziskovanjem skladateljevega življenja v njem prepoznal tudi del sebe - zlasti v boju z lastno razdražljivostjo, ki jo je sam obvladal s psihološko pomočjo.
»Beethoven se je moral s kaotičnim svetom spopadati sam in v ustvarjanju je našel edino pravo zatočišče,« je zapisal Moraes.
