Na seznamu, na katerem so London, Pariz, Edinburg, Berlin, Bonn, Köbenhavn, Hasselt in Stockholm, je tudi eno od slovenskih mest, celo na prvem mestu med devetimi, Zagorje ob Savi. Na hrvaškem spletnem turističnem portalu nomago.hr so kot skupno točko med vsemi temi mesti našli okrasno cvetoče drevje. V naštetih mestih imajo namreč drevorede japonskih češenj. Kako so hrvaški sosedje izvedeli za rožnate krošnje ob zagorskem potoku Medija, ni znano, jih je pa njihova lepota navdušila v tolikšni meri, da so drevored pred nekaj leti uvrstili med najlepše tovrstne v Evropi.
V aprilskih dneh krošnje, ki se šibijo pod rožnato barvo, naravnost vabijo ljudi od blizu in daleč, da se sprehodijo pod njimi in posedajo na klopeh. Čeprav je drevored ob glavni lokalni cesti skozi Zagorje, v obiskovalcih vzbuja romantične občutke. Ob drevju je namreč trata s spomladanskim cvetjem, ki čaka s košnjo, da se najprej najedo čebele in drugi opraševalci, pod njo pa lokalni potok, do katerega vodijo tudi stopnice.
Čeprav gre za kratkotrajno lepoto in cvetovi ne dišijo, so japonske češnje v Zagorju ena največjih vsakoletnih pomladnih atrakcij. Češnje so v sklopu urejanja parka zasadili že pred šestimi desetletji. Najstarejša drevesa rastejo ob Zdravstvenem domu Zagorje. Sicer ni znano, kdo jih je takrat izbral, so bila pa del parka, ki ga je zasnoval arboretum. Japonske češnje so postale značilnost mestnega jedra, zato so leta 2009 nadaljevali rožnato zgodbo mesta ob regionalni cesti proti Sparu. »Cvetoče češnje simbolizirajo oblake minljivosti in lepoto človeškega življenja. Nežni cvetovi bodo vztrajali samo nekaj dni. Ravno toliko, da nas spomnijo na pomembnost trenutka,« pravijo na zagorski občini.
Začne se z belo lepotico
Cvetovi japonskih češenj so eden najpomembnejših kulturnih in nacionalnih simbolov Japonske, simbolov, ki so se zaradi neverjetne lepote začeli širiti po vsem svetu. Najprej v vzhodno Azijo, Indijo, nato v Evropo in Severno Ameriko. Priljubljenost je dosegla vrhunec v drugi svetovni vojni, ko so japonsko češnjo uporabljali kot simbol patriotizma in japonskega ponosa. Obstaja več kot 200 različnih sort japonske češnje, vsako drevo pa lahko cveti le teden dni. Rado se primeri, da še manj časa. Svoje namreč naredi aprilsko vreme.
Zaradi dežja se množični cvetovi napijejo vode in zaradi teže odpadejo, oklestijo jih tudi dežne kaplje in veter. Odpiranje cvetov vsako leto praviloma naznani njihova bela sorodnica. Najprej namreč zacveti japonska češnja bele barve v Zagorju v Parku dr. Janeza Drnovška, malo za njo pa se rožnato obarvajo še krošnje ob zdravstvenem domu in v drevoredu ob Mediji. Zaradi lepote in priljubljenosti češenj, ki občudovalce privablja tudi od drugod, Občina Zagorje ob Savi nadaljuje skrb za urejenost mesta tudi z zasajanjem cvetočih rastlin. S tem poleg negovanega videza upravičujejo tudi nagrade za urejenost. Med drugim so osvojili prvo mesto med srednje velikimi slovenskimi mesti po izboru javnosti na spletnem glasovanju in tretje mesto po izboru strokovne žirije na tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna.
