Živalski vrt v Nürnbergu je deležen ostrih kritik javnosti in tožb organizacij za zaščito živali zaradi kontroverzne odločitve o usmrtitvi skoraj polovice svoje populacije gvinejskih pavijanov. Vodstvo živalskega vrta sicer trdi, da je odstrel edina rešitev za prenatrpanost, ki ogroža socialno strukturo in dobrobit živali, medtem ko kritiki govorijo o »večletni zgrešeni politiki« in »moralnem bankrotu«.
V ogradi, zasnovani za približno 25 pavijanov, se trenutno gnete več kot 45 opic. Stanje, ki ga direktor živalskega vrta opisuje kot nevzdržno, je posledica neuspešnih poskusov kontracepcije in izjalovljenih prizadevanj za premestitev živali v druge primerne ustanove po svetu. »Več let smo iskali rešitve,« je za nemške medije pojasnil Encke. »Pogajali smo se z živalskimi vrtovi v Avstriji, Veliki Britaniji in celo v Indiji, toda primernega doma zanje nismo našli.«
Povečana agresija in stres
Po besedah vodstva naj bi prenatrpanost vodila do povečane agresije in stresa med živalmi, kar kvari njihovo kompleksno socialno hierarhijo. Ironično pa je, da živalski vrt kljub prostorski stiski nadaljuje z vzrejo te ogrožene vrste v okviru Evropskega programa za ohranjanje ogroženih vrst (EEP). Ta dvojna merila so sprožila plaz očitkov.
»Nesprejemljivo je, da morajo živali s svojim življenjem plačati za posledice večletne zgrešene politike vzreje in bivanja,« je bila ostra Laura Zodrow iz organizacije Pro Wildlife. »Živalski vrt je problem potiskal na stran, namesto da bi pravočasno investiral v večje ograde ali pa preprosto ustavil program razmnoževanja.«
Pro Wildlife in druge organizacije so napovedale vložitev kazenske ovadbe, če bo do usmrtitve res prišlo, sklicujoč se na nemški zakon o zaščiti živali, ki prepoveduje ubijanje vretenčarjev brez »razumnega razloga«.
Hrana za druge živali
Direktor medtem priznava, da se zavedajo problema preseganja zmogljivosti že vrsto let. Vendar vztraja, da je odločitev, čeprav težka, nujna in razumna v kontekstu dolgoročnega upravljanja populacije. »Glede ohranjanja vrst se nahajamo v dilemi, ki smo jo ustvarili ljudje in od nas zahteva odločitve, ki niso prijetne,« je dejal in dodal, da naj bi usmrčene živali uporabili kot hrano za druge zveri v živalskem vrtu, kar je v strokovnih krogih znano kot »smiselna uporaba«.
Ta argumentacija je naletela na gluha ušesa pri aktivistih. »To kaže na dvoličnost koncepta 'ohranjanja vrst' v živalskih vrtovih,« poudarjajo pri organizaciji Born Free. »Živali so vzrejene v ujetništvu, brez realne možnosti za izpustitev v divjino, in ko postanejo 'presežek', se jih preprosto zavrže.«
