V Nedeljskem dnevniku objavljamo rubriko, v kateri predstavljamo »lepotice« ali »lepotce tedna«, živali, ki se s svojimi zgodbami in značilnostmi človeku usedejo v srce. V minulem tednu smo predstavili Maco.
***
Maca ni navadna mačka. Ima eno oko, mehko dlako barve jesenskega listja in miren pogled, ki razkrije marsikaj o njenem življenju. Stara je osem let in prihaja iz divje, skrivnostne Notranjske. Tam je kot mlada mačja punca izkusila več, kot bi si želela priznati. Ulice, pretepi, boj za vsak grižljaj in toplo mesto v senčni grapi … Med vsemi temi preizkušnjami je izgubila oko – tiho pričo svojega neukrotljivega duha.
A življenje se je za Maco zasukalo. K sebi jo je vzela družina, ki je v njej videla več kot poškodovano žival – videli so njeno srce. Danes je Maca salonska dama. Med tednom biva v mestnem stanovanju, kjer ima svoj stol in posteljo, na kateri sme počivati le ona, svojo skledico s prav posebnimi briketi (le tiste z lososom!) in polico ob oknu, kjer lahko cele ure tiho opazuje življenje pod seboj.
A Maca ni povsem pozabila narave. Vsak vikend se s svojo družino odpravi na Primorsko, nad Strunjan. Tam oživi. Stopi med oljke, dvigne rep in samozavestno zakoraka po terasah, kot da je gospodarica pokrajine. Med obiranjem oljk sodeluje na svoj način – leži pod drevesi, gleda proti nebu in šteje ptice v krošnjah. Včasih mehko zamijavka, kot da sporoča: »Ena šoja, dva vrabca … in nekaj, kar je verjetno črnoglavka.«
Na soncu se razvleče kot harmonika, šapice iztegne, oči pripre in zamrmra od zadovoljstva. Ni več potrebe po bojih, ni več nevarnosti. Zdaj ima varnost, toplo naročje in jutranje sonce, ki ji boža hrbet.
Maca je resna gospa. Preudarna, tiha, z dostojanstvom tiste, ki je preživela. A čeprav ima za sabo težko preteklost, je danes srečna. Z enim očesom bedi nad svojim svetom, z drugim pa sanja o pticah, oljkah in o tem, kako lepo je, ko te nekdo ljubi takšnega, kot si.
