Turizem ni omejen le na nekaj poletnih mesecev – vedno je treba gledati širšo sliko in analizirati rezultate na letni ravni. »S trenutnimi dosežki smo lahko zelo zadovoljni, še zlasti glede na številne gospodarske in ekonomske izzive, s katerimi se soočamo. Kljub temu je Hrvaška potrdila svojo stabilno pozicijo na mednarodnem turističnem trgu. Slovenija je tudi letos znova pokazala zvestobo Hrvaški – kljub nekaterim ne povsem točnim objavam o Hrvaški v medijih je število slovenskih prihodov in nočitev zraslo za približno 3 odstotke,« je povedal Bruno Bonifačić, direktor slovenskega predstavništva Hrvaške turistične skupnosti (HTZ), in spomnil, da se je Slovenija ponovno uvrstila med redke trge, ki so letos dosegli rast v primerjavi s prejšnjim letom. Ostaja na drugem mestu po številu prihodov s tujih trgov, takoj za Nemčijo.
Koliko Slovencev je letos obiskalo Hrvaško v poletnih mesecih in kako se to primerja z lanskim letom?
Do danes je Hrvaško obiskalo skoraj 1,5 milijona slovenskih državljanov, skupno so ustvarili nekaj več kot 10 milijonov nočitev. Vsekakor smo lahko zelo zadovoljni in hvaležni slovenskim turistom za zvestobo in obisk Hrvaške.
Hrvaška je že desetletja najbolj priljubljena destinacija za Slovence. Istra je za mnoge samoumevna izbira za dopust. Se kljub temu trudite za osvežitev podobe Hrvaške?
Imate prav o Istri, ki je tradicionalno zelo obiskana, vendar tudi celinska Hrvaška iz leta v leto dosega rast in izkazuje svoj potencial. Povečuje se število prihodov in nočitev v regijah, kot so osrednja Hrvaška in zaledje obmorskih destinacij, zahvaljujoč vse večjemu povpraševanju po aktivnem oddihu, velnesu, kulinaričnih in vinskih doživetjih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih ter bivanju v naravi.
Slovenski gostje so pogosto med prvimi, ki prepoznajo in obiščejo te manj znane dele Hrvaške. V zadnjih letih se še zlasti trudimo z različnimi komunikacijskimi kanali približati slovenskim turistom prav te »nove« regije – z avtentičnimi doživetji, konkurenčnimi cenami in gostoljubnimi domačini. Ti napori že rojevajo sadove in Slovenci te kraje obiskujejo vse leto.
Kakšne so bile letos povratne informacije slovenskih gostov? So se pojavile pritožbe, denimo glede gneče, cen ali kakovosti storitev? Kaj pa varnost?
Na splošno nismo zaznali večjih pritožb slovenskih gostov. Kot vedno se pojavljajo posamezne pritožbe na družbenih omrežjih, vendar statistično gledano dosegamo rast zasedenosti v hotelih, kampih, navtiki in na družinskih kmetijah (OPG). Prav tako opažamo večji obisk »prime-level« ponudnikov, kar pred desetimi leti ni bilo pogosto.
Slovenci zelo dobro poznajo Hrvaško, zato njihovi obiski potrjujejo raznoliko ponudbo, ki ustreza različnim pričakovanjem. Glede varnosti ostaja Hrvaška ena najvarnejših destinacij v Evropi kljub nekaj osamljenim incidentom ob koncu poletja, v katerih so bili udeleženi tudi slovenski državljani. Verjamemo, da se slovenski gostje še vedno počutijo dobrodošle in varne.
Letos se je v javnosti veliko govorilo o previsokih cenah na Hrvaškem. Kako odgovarjate na očitke, da cene rastejo hitreje kot kakovost?
Podatki – število prihodov, rast prihodkov, število fiskaliziranih računov in rekordi v letalskih in pomorskih pristaniščih – potrjujejo, da je Hrvaška še vedno cenovno konkurenčna destinacija. Res je, da so nekatere kategorije, predvsem maloprodaja in določeni gostinski obrati, nekoliko odstopale.
Kot država si prizadevamo, da je ponujena storitev vredna svojega denarja. Rast cen je globalni trend in Hrvaška ni izjema. Vendar pa raziskave kažejo, da so cene danes pomembnejši kriterij kot kadar koli prej – turisti vse bolj pazijo na razmerje med ceno in kakovostjo. Tega se zavedajo tudi ponudniki storitev in verjamem, da bo to ključno vprašanje tudi v prihodnjem letu.
Menite, da bi lahko višje cene dolgoročno odvrnile nekatere goste – tudi iz Slovenije?
Ne verjamem, da bo tako. Slovenci živijo v državi, ki uspešno razvija svoj turizem, zato razumejo, da se višja kakovost povezuje tudi z višjo ceno. Enako velja za Hrvaško, naš cilj je postati celoletna destinacija s kakovostno in raznoliko ponudbo za vsak žep.
Slovenci te spremembe zaznavajo in jih večinoma sprejemajo. Veliko jih ima tudi nepremičnine na Hrvaškem, zato jim je v interesu, da se regije razvijajo v smeri večjega udobja in pristnosti. Naš strateški cilj je pozicionirati Hrvaško med standard in premium razred turistične ponudbe, s poudarkom na kakovostnih vsebinah in izkušnjah.
Kako poteka nadzor kakovosti storitev pri ponudnikih? Obstaja mehanizem povratnih informacij?
Nadzor se izvaja na več ravneh – turistična inšpekcija pod okriljem državnega inšpektorata, pristojna ministrstva in turistične skupnosti. Največjo vlogo pri povratnih informacijah imajo danes gostje sami s pomočjo spletnih ocen in recenzij. Poleg tega HTZ in lokalne skupnosti redno izvajajo raziskave zadovoljstva in analize, ki služijo kot osnova za izboljšanje ponudbe.
Hrvaška je pogosto na robu zmogljivosti. Kako se odzivate na izzive množičnega turizma?
Zavedamo se izzivov množičnega turizma, še zlasti v času sezone. Novi zakon o turizmu omogoča destinacijam, da izračunajo svoje nosilne kapacitete in pripravijo upravljalske načrte za uravnotežen razvoj. Osredotočamo se na podaljševanje sezone, bolj enakomeren regionalni razvoj in promocijo manj obremenjujočih oblik turizma, kot so kulturni, gastronomski in aktivni turizem.
Hrvaško želimo pozicionirati kot destinacijo kakovosti, ne kvantitete, kjer lokalno prebivalstvo ohranja avtentičnost, naravni viri pa ostajajo zaščiteni.
Ali načrtujete boljši nadzor turističnih tokov, denimo z višjimi taksami, omejitvami ali promocijo manj znanih krajev?
Na nacionalni ravni ne predvidevamo klasičnih kvot, vendar bodo destinacije z največjim pritiskom lahko same določale ukrepe, denimo različno visoke takse, omejitve v določenih obdobjih ali preusmerjanje gostov v manj znane kraje. HTZ že več let intenzivno promovira notranjost Hrvaške in manj razvite regije ter podaljšanje sezone. Primer dobre prakse je Dubrovnik z iniciativo Respect the City, ki je uspešno uredila turistične tokove ob ohranjanju kakovosti.
Hrvaška ponuja tudi bogato notranjost. Kako je s povpraševanjem Slovencev po butičnem turizmu (ekodestinacije, vinske poti, športni turizem)?
Hrvaška turistična skupnost že vrsto let aktivno obvešča slovensko javnost, da Hrvaška ni več le destinacija sonca in morja. Slovenci vse pogosteje raziskujejo manj znane dele Hrvaške – zaledje obalnih regij, otoke ter celinske destinacije, kot so Međimurje, Slavonija, karlovška regija, Lika, Gorski kotar in notranjost Istre. Zanimanje raste za pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, Camino poti, kulturne znamenitosti, vinske ceste, vrhunsko gastronomijo in butične namestitve. Slovenski gostje, tudi mlajše generacije, so radovedni in motivirani za odkrivanje novega. Vse več je zanimanja za individualno ali »tailor-made« ponudbo. Regije, kot so Istra, Kvarner, Šibenik, Zadar, Split in Dubrovnik ter Zagreb, so privlačne tudi zunaj poletne sezone. HTZ s kampanjami v Sloveniji spodbuja obisk v pred- in posezoni z uspešnimi primeri, kot je trgatev mandarin ali slovenski vikend v Biogradu. Izziv je predvsem za slovenske agencije, da prepoznajo to priložnost.
Katere regije uspešno delujejo tudi zunaj glavne poletne sezone?
Istra, Kvarner, šibeniška, dubrovniška, zadrska in splitska regija so aktivne tudi v pred- in posezoni. Celinske regije pa privabljajo goste z raznolikimi tradicionalnimi prireditvami. Zagreb ima vse leto stabilen obisk.
Kakšna je dolgoročna strategija Hrvaške turistične skupnosti, ali gre še vedno za kvantiteto ali se osredotočate bolj na kakovost?
Strategija je jasna: usmerjeni smo v kakovost. Hrvaška je že potrdila svoj položaj ene vodilnih sredozemskih destinacij po številu prihodov, vendar je naš cilj v prihodnosti krepitev vrednosti turizma – skozi večjo potrošnjo, daljše bivanje in ponudbo z visoko dodano vrednostjo. Poudarek dajemo trajnosti, avtentičnem doživetjem in enakomernemu razvoju vseh regij, vključno s celino in notranjostjo države. Z drugimi besedami: Hrvaško želimo graditi kot destinacijo odličnosti, v kateri bodo tako gostje kot lokalne skupnosti imeli koristi od turizma, naravne in kulturne vrednote pa bodo ohranjene za prihodnje generacije.
Kaj bi sporočili Slovencem, ki so letos morda izbrali druge destinacije?
Danes so informacije lahko dostopne, vendar je najpomembnejše osebno doživetje. V turizem vlagamo veliko – v kakovost, avtentičnost, nove vsebine, trajnost in sodobne modele upravljanja. Slovenci ste že večkrat dokazali svojo zvestobo Hrvaški in ni razloga, da bi bilo v prihodnje drugače. Skupaj živimo v čudovitem okolju, s skupno zgodovino, podobno kulturo in življenjskim slogom. Zato verjamem, da boste ob prihodnjih obiskih lahko rekli, kot poje tudi vaš in naš Oliver Dragojević: »Vridilo je.«
