Včasih ne najbolj zveneči in opevani, še zdaleč ne najvišji, ne najbolj skalnati in prepadni ali pa drzno oblikovani vrhovi pogosto prinašajo najlepša presenečenja in poti, ki jih želimo še kdaj prehoditi. Ko hitimo po avtocesti, ki v ravni črti preseka Spodnjo Savinjsko dolino, nam pogled na južnem obronku doline zaključuje Posavsko hribovje. Hribi valovijo drug v drugega, nekateri vabijo s svojo strmo in skalnato podobo, drugi s piramidno obliko, ob kateri brž pomislimo na Triglav, eni s plečatim pobočjem in drugi s svojo višino. Toda eden se zdi komaj zaznaven in je lahko ob množici bolj markantnih hitro spregledan, je pa verjetno prav zato ohranil delček svoje pristnosti in posebnosti, ki kaže na zavzeto delo planinskega društva (PD) Prebold, ki skrbi za njegove poti.
Le mah in vresje
Golava in ne Goljava, kakor boste morda opazili še kje zapisano, je 834 metrov visok hrib, ki se dviguje nad Preboldom. Menda so srbski geodeti nekoč napačno zapisali ime, vedo povedati domačini – je bilo to pomotoma ali ne, je druga zgodba – toda tod okoli črke j v Golavi ne boste slišali. Že samo ime vsaj malo nakaže, na kakšen hrib se bomo povzpeli.
Golava, goljava, goličava. Kot pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika, je to neporasel ali deloma porasel svet; zemljišče, na katerem je bil posekan gozd. Goljava, v izgovarjavi gulava, je opisana tudi v slovarju črnovrškega dialekta Ivana Tominca iz leta 1964. Pojasnimo, da je to dialekt, ki se govori v Črnem Vrhu nad Idrijo in okoliških krajih. Goljava je v Tominčevem slovarju opisana kot gol, malo rodoviten vrh. Medtem pa je v slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika goljava tam, »koder nič druzega ne raste nego mah in vresje«.
Zdaj približno vemo, kam gremo, in če je slediti trendom družbenih omrežij, potem se bomo lahko usedli, ulegli ali pa vsaj elegantno pozirali v morju (v)resja, grmičaste rastline, ki ima majhna, dolga in pokončna socvetja vijolične barve. Hm, da le ne bo gori en sam mah, nas še prešine.
Blaž, Andrej in Zvone
Na Golavo se lahko povzpnete po različnih poteh z več različnih izhodišč. Lahka pot vodi iz Prebolda mimo lovskega doma, kamor se lahko, če nimamo veliko časa, zapeljemo tudi z avtom in časovnico na sam vrh občutno skrajšamo.
Druga, še vedno lahka in nekoliko krajša, vodi iz Matk mimo kmetije Uplaznik. Dve poti, obe zahtevni, pa se začenjata v Mariji Reki, ozki dolini, od koder se prek prelaza Podmeja spustimo v Trbovlje. To sta delno zahtevna Andrejeva pot, nekoč imenovana Ovčja pot, in še nekoliko težja, zahtevna Zvonetova pot. Ime sta dobili po Zvonetu Kupcu, ki je bil leta 1982 prvi markacist v društvu, in Andreju Zagožnu, ki je narisal načrt za bivak, ki vse od leta 2006 stoji na vrhu Golave.
Res je, na vrhu vas ne bo pričakala velika koča z osvežujočo pijačo, temveč – kot se za z vresjem porasel svet spodobi – majhno zavetišče, imenovano Blažev bivak. Zakaj Blažev? Pod Golavo je namreč Zagožnova kmetija, kjer so se rodili bratje Blaž, Janez in Andrej. Ko so člani PD Prebold predstavili idejo, da bi na Golavi zgradili bivak, je Blaž dovolil in odstopil prostor za njegovo postavitev. V znamenje zahvale so ga imenovali po njem.
Za vsakega in za vsak čas
Golava ima nekaj, česar nima čisto vsak nižji hrib. Ker vodita na vrh dve lahki poti, je dostopna prav vsakemu pohodniku. Ker ima dve zahtevnejši poti, bo potešila apetite tudi tistim, ki se radi spogledujejo s strnimo, izpostavljenostjo in samoto. Ker potekajo poti prav z vseh strani, se boste lahko popoldne greli na Zvonetovi in tudi Andrejevi poti, ki sta obrnjeni proti zahodu in jugu, medtem ko bo lahka pot po dolgem Golavinem grebenu popoldne že v senci in bo zato prijetnejša v poznih poletnih popoldnevih. Prav pot iz Prebolda ni prestrma, zato lepa grebenska pot kar vabi h gorskemu teku tiste, ki bi si radi dvignili srčni utrip. Obenem pa imajo ravno po grebenu speljane poti to prednost, da ostajajo rezervirane za pohodnike in ponujajo širne razglede na vse strani. Poti na Golavo je mogoče tudi krožno izpeljati in tako vam ne bo treba po isti poti nazaj v dolino. Najsi povežete običajno pot iz Prebolda mimo lovskega doma z delom Andrejeve poti ali pa Andrejevo in Zvonetovo pot iz Marije Reke. Vse je odvisno od vašega časa, lastne iznajdljivosti in veščega koraka.
Lani pa so člani PD Prebold markirali tudi novo, kar 34 kilometrov dolgo Preboldsko planinsko pot, ki je krožna in prav tako poteka čez Golavo. Vključuje vse vrhove v občini Prebold, na njej pa je treba premagati tudi 2380 višinskih metrov. Več o tej poti najdete na spletni strani www.preboldska-pot.si.
