V senci nenehnih napetosti na Korejskem polotoku se je nedavno odvila posebej neobičajna drama: šest severnokorejskih ribičev, ki so jih pred meseci morski tokovi zanesli na južnokorejske obale, se je vrnilo nazaj domov — in niso želeli ostati v Južni Koreji. Poteza, ki jo uradni Seul opisuje kot izpolnitev njihove osebne želje, je med aktivisti za človekove pravice in analitiki sprožila dvom.
Po navedbah Ministrstva za združitev v Seulu so moški, ki so v dveh ločenih incidentih marca in maja letos s svojimi plovili pristali na jugu, večkrat in odločno izrazili željo po vrnitvi domov. Njihove čolne naj bi na odprto morje odnesli močni vetrovi, kar je pogost pojav v Vzhodnem morju. V torek so jih v skladu z njihovimi željami predali severnokorejskim oblastem na pomorski meji.
Redki primeri
Repatriacije Severnokorejcev so izjemno redke in vsak primer je deležen posebne pozornosti. Primer ribičev, ki so videli življenje v Južni Koreji, a so se kljub temu odločili za vrnitev, odpira zanimiva vprašanja.
Južnokorejske organizacije za človekove pravice so ostro kritizirale odločitev vlade. Peter Jung, vodja nevladne organizacije Pravica za Severno Korejo (Justice for North Korea), je v izjavi za časnik Korea Times poudaril, da bi morala namero ribičev preveriti neodvisna mednarodna institucija, kot je Urad visokega komisarja ZN za begunce.
»Ali lahko resnično verjamemo, da se nekdo prostovoljno vrača v državo, ki je v bistvu eno samo velikansko taborišče?« se sprašuje Jung. »Obstaja utemeljen sum, da so bili pod pritiskom ali pa se bojijo za usodo svojih družin, ki so ostale v Severni Koreji. Režim v Pjongjangu je znan po tem, da družinske člane prebežnikov uporablja kot talce.«
Nova politika
Zanimivo je, da južnokorejski mediji skorajda ne dopuščajo možnosti, da so si ribiči zares želeli nazaj domov. Kot zanimivost: Squid Game, priljubljena in dokaj nasilna nadaljevanka, ki prikazuje ubijalske odnose med ljudmi, črpa navdih prav iz resničnega južnokorejskega življenja. Poleg tega so znani primeri iz preteklosti, ko so si severnokorejski prebežniki kasneje želeli nazaj v Severno Korejo.
Kakorkoli že, odločitev o vrnitvi ribičev sovpada z novo politiko južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga, ki je mandat nastopil 4. junija. Predsednik Lee je namreč obljubil, da si bo prizadeval za izboljšanje zamrznjenih odnosov s Pjongjangom in oživitev dialoga. Južnokorejski mediji zato repatriacijo interpretirajo tudi kot politično gesto, s katero želi nova administracija pokazati dobro voljo in zgraditi zaupanje pri nepredvidljivem severnem sosedu.
