Turistični razcvet, ki ga dodatno poganja vpliv družbenih omrežij in turizem, usmerjen v iskanje izkušenj po pandemiji covida, je močno zaznamoval Santiago de Compostela, špansko mesto, ki je končna točka znamenite romarske Jakobove poti (Camino de Santiago) in domnevno grobišče svetega Jakoba. Mesto se je tako pridružilo dolgemu seznamu evropskih destinacij, ki se soočajo s posledicami pretiranega turizma.
Medtem ko so se prebivalci Barcelone proti navalu turistov borili celo z vodnimi pištolami, je združenje prebivalcev Santiaga ubralo prijaznejšo taktiko. Pripravili so vodnik z bontonom za obiskovalce, preveden v več jezikov, ki je nameščen po mestu in številnih hostlih. A večina obiskovalcev njihovih pozivov ne upošteva.
Pritisk turizma v Santiagu »presega meje razuma«
Jakobova pot, ki je nastala v devetem stoletju, se vije skozi Portugalsko in Francijo. Sodobno prepoznavnost je dosegla leta 2010 s filmom Pot (The Way), v katerem igra Martin Sheen, nato pa doživela eksplozijo zanimanja v obdobju po pandemiji, zaradi družbenih omrežij ter iskanja duhovnih in fizičnih izkušenj.
Leta 2023 se je na eno od uradnih poti prijavilo rekordnih pol milijona romarjev – petkrat več od stalnega prebivalstva mesta. To pomeni kar 725-kratno povečanje v zadnjih štirih desetletjih. Poleg romarjev mesto obišče še veliko običajnih turistov, ki ne pridejo po poti. Mestni vodnik obiskovalce opominja na spoštljivo vedenje: naj bodo tišji, upoštevajo prometna pravila in uporabljajo plastične zaščite na pohodnih palicah, da ne poškodujejo tlakovanih ulic. Vendar zaman. Skupine romarjev še naprej prepevajo na ulicah, kolesarji vozijo v napačno smer, konice pohodnih palic pa ropotajo po tleh.
A največje zamere niso povezane z vedenjem turistov, temveč z njihovo množičnostjo. Staro mestno jedro in trgi okoli katedrale – ki že tisočletje predstavljajo središče mestnega življenja – so danes skoraj povsem v domeni obiskovalcev. Ta pritisk je pregnal številne domačine. »Nimamo fobije pred turizmom. Vedno smo živeli v sožitju s turisti, a ko stvari uidejo izpod nadzora in pritisk preseže razumne meje, se začne pojavljati odpor,« je povedal Roberto Almuíña, predsednik združenja prebivalcev v starem mestnem jedru, ki je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
Najem stanovanja v Santiagu je »misija nemogoče«
Porast kratkoročnih najemov (denimo prek Airbnb) je med letoma 2018 in 2023 povzročil kar 44-odstotno rast letnih najemnin, kaže raziskava Fundacije Univerze v Coruñi. Zaradi tega je mestni svet maja zaprosil regionalne oblasti, naj Santiago razglasijo za območje s »stanovanjskim pritiskom«, podobno kot sta Barcelona in San Sebastian. Že novembra lani je mestni svet prepovedal turistične najeme v zgodovinskem središču. Kot so zapisali, je bilo to »nujno zaradi hitre rasti, ki je močno zmanjšala število stanovanj za stalne prebivalce in zvišala cene«.
»Mesto se je izpraznilo«
V starem mestnem jedru turisti bivajo v malih hotelih v nekdanjih hišah ali velikih hostlih, nastalih iz samostanov. Ti niso zajeti v prepoved, kar še povečuje pritisk. Poleg tega nekateri očitno kršijo pravila – na kar kažejo ključavnice in škatle za ključe, nameščene zunaj stavb. Mestne oblasti trdijo, da si prizadevajo za nadzor in da ukrepajo ob vsakem zaznanem kršenju. Med letoma 2000 in 2020 je staro mestno jedro izgubilo polovico svojih prebivalcev. Danes jih je le še okoli 3000, ki se »upirajo kot Galci«, kot pravi Almuíña. V mestnem jedru ni več železarn, trafike, ostala je le ena pekarna. Nekaj živilskih trgovin še obstaja, a jih obkrožajo kavarne, sladoledarne in prodajalne spominkov.
Tudi letos število romarjev kaže na nov rekord
To dodatno krepi nezadovoljstvo med prebivalci, ki vse bolj zavračajo turistični model. Leta 2023 jih je bilo že polovica proti – pred desetimi leti pa le četrtina, kaže raziskava skupine Rede Galabra z Univerze v Santiagu. Tudi nekateri romarji opažajo spremembe. Španca Álvaro Castaño in Ale Osteso, ki sta se na poti spoznala pred štirimi leti, se vsako leto vračata. »Camino je vedno bolj znan, prihaja vedno več ljudi,« pravi Osteso. »Duhovnost se je kar nekoliko izgubila.«
