Vsi tisti, ki ste se spraševali, ali bi krave napadalo manj muh, če bi govedo prebarvali v zebre, in ali je nastanek hemoroidov povezan z obnašanjem na stranišču – niste edini. Obstajajo znanstveniki, ki se profesionalno ukvarjajo s takšnimi vprašanji.
Njihova prebojna dognanja so vsako leto v središču pozornosti v času podeljevanja Ig Nobelovih nagrad. Na slovesni podelitvi, ki jo je v četrtek gostila Univerza v Bostonu, so gostje v skladu s tradicijo zmagovalce počastili tako, da so vanje metali papirnata letala.
Rdeča nit tokratne podelitve šaljivih Nobelovih nagrad je bila prebava. Gostujoče govorka dr. Trisha Pasricha je denimo govorila o tem, kako je raziskovala povezave med uporabo pametnega telefona na stranišču in pojavom hemoroidov.
Nad debelost s teflonskim praškom
Največ pozornosti je bila deležna raziskava, za katero so nagrado dobili ameriški in izraelski raziskovalci. Ti so se perečega problema čezmerne hranjenosti v razvitih državah lotili tako, da so raziskovali, kaj bi najučinkoviteje potešilo lakoto, obenem pa bi imelo zanemarljivo kalorično vrednost. Raziskavo je navdihnil razmah ničkaloričnih pijač, v katerih sladkor nadomeščajo sladila, ki nimajo kalorij. Raziskovalci so v iskanju snovi, ki bi jo lahko vmešali v prehranske izdelke in tako obdržali hranljivost in zmanjšali kaloričnost, pomislili na – teflon. Praškasti politetrafluoroetilen (PTFE) je po tej študiji sodeč material z nešteto načini uporabe.
Opiti netopirji
Šaljivo nagrado za mir je prejel tim raziskovalcev, ki je preučeval, ali res alkohol v manjših količinah izboljšuje znanje tujih jezikov. Dognali so, da merica vodke poveča samozavest in obenem ne vpliva na zmožnost tvorjenja smiselnih stavkov. »Ampak ne gre pričakovati, da boste po kozarcu vodke tekoče govorili nizozemsko,« je za vsak primer opozoril Matt Field, psiholog na Univerzi v Sheffieldu.
Če alkohol do neke mere pozitivno vpliva na zmožnost komuniciranja s tujci, pa to ne velja za sposobnost letenja. Nagrado za letalstvo so prejeli raziskovalci, ki so netopirjem dajali hrano z etenolom in preučevali, kakšen vpliv ima nanje alkoholiziranost. Izkazalo se je, da netopirji postanejo počasnejši in nerodnejši, poveča pa se tudi možnost, da se med letom kam zaletijo.
Doječe matere in česen
Rdeči niti hrane, prebave in presnove je sledila tudi nagrada za področje pediatrije. Znanstveniki so v študiji o okusu materinega mleka ugotovili, da slednje dojenčkom bolj tekne, če so matere pred tem uživale česen.
Med deseterico nagrajenih ekip raziskovalcev je tudi tim italijanskih strokovnjakov, ki so prejeli nagrado za fiziko. Njihovo dognanje pojasnjuje, zakaj natanko se pri jedi cacio e pepe omaka preveč zgosti.
Nagrado je prejela tudi skupina raziskovalcev, ki je znanost obogatila s spoznanjem, da določena vrsta kuščarjev iz Toga vsakokrat med več ponujenimi picami izbere tisto, na kateri je največ sira. Prejeli so šaljivo Nobelovo nagrado za prehrano.
Na Japonsko je šla nagrada za biologijo. Dr. Tomoki Kodžima iz Nacionalne organizacije za raziskave kmetijstva in hrane je vodil ekipo, ki je dokazala, da so krave, pobarvane s črnimi in belimi črtami, tako da so spominjale na zebre, manj trpele zaradi nadležnih muh. »Nisem mogel verjeti,« je dejal. »Mislil sem, da sanjam.«
Literatura o rasti nohtov
Nagrado za literaturo je posthumno prejel William Bean z Univerze v Iowi, ki je v vrsti člankov natančno dokumentiral, kako mu rastejo nohti. Postrigel si jih ni 35 let – tako na rokah kot nogah. Stopala so bila prav tako v središču raziskovanja Indijcev, ki so za svoj izum na področju nevtraliziranja vonja zaudarjajočih superg prejeli nagrado na področju inženiringa. Razvili so stojalo z UV-svetilko, ki je v nekaj minutah pokončala bakterije, krive za neprijeten vonj.
Na področju psihologije so slavili raziskovalci, ki so potrdili, da se ljudje, če jim povedo, da so nadpovprečno inteligentni, začnejo drugače obnašati. Postanejo bolj hvalisavi in razvijejo nekatere narcistične lastnosti.
