Russell Crowe v najtežji vlogi doslej: postal je zloglasni nacist Göring

V uničeni Nemčiji, med ruševinami tretjega rajha, se v tesni zaporniški celici odvija psihološki dvoboj, ki presega zgolj vprašanje zločina in kazni. To je osrčje novega filma Nuremberg, ki je na 50. mednarodnem filmskem festivalu v Torontu doživel bučno premiero in požel stoječe ovacije. V vlogi Hermanna Göringa, drugega moža nacistične Nemčije, blesti oskarjevec Russell Crowe, ki je po lastnih besedah odigral najzahtevnejšo vlogo svoje kariere.

Film, posnet po knjigi Jacka El-Haija Nacist in psihiater, se osredotoča na napet odnos med Göringom in mladim, ambicioznim ameriškim vojaškim psihiatrom Douglasom Kelleyjem, ki ga upodablja Rami Malek, prav tako dobitnik oskarja. Kelleyjeva naloga je oceniti mentalno stanje nacističnih voditeljev pred začetkom zgodovinskih nürnberških procesov. Ne gre samo  za birokratsko formalnost, pač pa morajo zavezniki svetu dokazati, da so obtoženci pri zdravi pameti in sposobni odgovarjati za svoja neizrekljiva dejanja.

Preračunljivi manipulator

Crowe, ki se je za vlogo moral naučiti nemščine, je na tiskovni konferenci v Torontu spregovoril o izjemnem bremenu, ki ga je nosil med snemanjem. »Kako odigrati to ravnovesje med pošastjo in človekom?« se je vprašal. Njegov Göring ni enoplasten zlobnež, temveč karizmatičen, inteligenten in preračunljiv manipulator, ki v psiholoških seansah s Kelleyjem razvije nevarno igro mačke in miši.

Režiser James Vanderbilt je razkril, da so med snovanjem filma veliko razpravljali o kultni srhljivki Ko jagenjčki obmolknejo, saj dinamika med Göringom in Kelleyjem močno spominja na srhljive dialoge med Hannibalom Lecterjem in agentko Clarice Starling.

»Nacistični gen«

Film se ne izogiba grozotam holokavsta. Vanderbilt spretno vplete arhivske posnetke iz koncentracijskih taborišč, ki služijo kot brutalen opomin na realnost zločinov, o katerih razpravljajo. Vendar pa fokus ostaja na mehanizmih zla in poskusu razumevanja, kako so običajni ljudje, kot je v svojih analizah ugotavljal Kelley, lahko zagrešili tako pošastna dejanja.

Kelley je v nacističnih voditeljih iskal psihološko anomalijo, »nacistični gen«, vendar je na svoje presenečenje ugotovil, da gre za spekter osebnosti – od arogantnih narcisov do povprečnih birokratov, ki so zgolj izpolnjevali ukaze.

Film Nuremberg ni zgolj zgodovinska rekonstrukcija. Kritiki so pohvalili njegovo urgentno relevantnost v današnjem svetu, kjer se znova krepijo skrajne desničarske ideologije. Film postavlja vprašanje o naravi zla, o zapeljivosti moči in o tanki meji med dolžnostjo in osebno odgovornostjo.