V londonskem Muzeju Viktorije in Alberta je na ogled razstava, ki ob 270-letnici rojstva nekdanjega francoske kraljice Marije Antoanete preizprašuje mite, ki jo obdajajo vse do danes, slavi njen občutek za stil in raziskuje njen daljnosežni kulturni vpliv.
Marija Antoaneta je nekoč velja za eno od najbolj preziranih žensk v Evropi. Pogosto so jo označevali za puhoglavko in jo obtoževali, da je svobodomiselna razuzdanka, zarotnica in nepremišljena zapravljivka, katere razkošni življenjski slog je francosko državo pripeljal na rob bankrota, na koncu pa so jo javno obglavili. Velika londonska razstava po poročanju britanskega BBC sedaj preizprašuje prav nekatere mite, ki so povezani z nekdanjo francosko kraljico.
Kulturni vpliv
Kot so v muzeju navedi na spletni strani, razstava prikazuje tudi kulturni vpliv Marie Antoanete ter kako trajno navdihuje vodilne oblikovalce in ustvarjalce današnjih dni, kot so Sofia Coppola, Manolo Blahnik, Franco Moschino in Vivienne Westwood.
Razstava na ogled ponuja izjemne redke osebne predmete, ki so pripadali Mariji Antoaneti, vključno z bogato okrašenimi deli dvorne obleke, kraljičinimi svilenimi copati in dragulji iz njene zasebne zbirke. Prvič izven Versaillesa in Francije so v Londonu razstavljeni tudi kraljičina jedilna posoda iz dvorca Mali Trianon, njeni modni dodatki in intimni predmeti iz njene toaletne torbice.
Za kuratorko razstave z naslovom Stil Marije Antoanete Sarah Grant je nekdanja francoska kraljica »najbolj modna, najbolj preučevana in najbolj kontroverzna kraljica v zgodovini«. Kot je še dodala za BBC, »se je veliko mitov, ki so se ohranili (...) pojavilo v 19. stoletju, ko so njene biografije pisali moški«.
Pojasnila je še, da so Mariji Antoaneti njeni sodobniki tudi neupravičeno nadeli vzdevek madame Deficit. Čeprav je porabila manj kot kraljevi bratje in je bila le ena od vrste razsipnih francoskih monarhov, je kraljica, ki je bila tujka, postala priročen grešni kozel za francosko vlado.
Bankrot zaradi vojske
Eden od mitov, ki vztraja vse do današnjih dni, je, da naj bi se je na pomanjkanje kruha v Franciji v njenem obdobju odzvala s stavkom, da naj ljudje jedo potico, če nimajo kruha. V resnici je stavek Jean-Jacques Rousseau v avtobiografiji Izpovedi, ki obsega njegovo življenje do leta 1765, pripisal »veliki princesi«, a takrat je bila Marija Antoaneta stara šele deset let in je še živela na avstrijskem dvoru.
Še več lažnih novic je povezanih z afero zaradi diamantne ogrlice v letih 1785/86, ko so v imenu kraljice lažno naročili ogrlico z več kot 600 diamanti, kar je utrdilo njen sloves razsipnosti, kljub temu da je bila na sojenju oproščena.
Spregledana filantropija
Spregledana je tudi filantropija Marije Antoanete, ki bi jo lahko imeli tudi za pionirko sodobnih slavnih osebnosti. Vsako leto je recimo reciklirala svojo garderobo in jo razdelila med svoje osebje, posvojila je več otrok, med njimi Jeana Amilcarja, ki je bil rojen v Senegalu in ga je osvobodila suženjstva. Avtorica Melanie Burrows, ki je veliko pisala o tem obdobju, je za BBC še povedala, da je pogosto »zavrnila draga darila svojega moža" in jih je "velikodušno darovala dobrodelnim organizacijam«. Burrows je tudi mnenja, da Marija Anoaneta ni bila »puhoglavka, kot jo pogosto prikazujejo«, ampak »dobronamerna, radodarna in dobrosrčna« oseba.
Angleška zgodovinarka Laura O'Brien je nekdanjo francosko kraljico za BBC opisala tudi kot predano mater, ki je imela v nasprotju z vzgojo, ki je je bila sama deležna, s svojimi otroki »nežnejši in čustveno bolj povezan« odnos. Bila je tudi prva francoska kraljica, ki je dojila in se tudi oblačila tako, da je to ustrezalo materinstvu in podeželju, kamor se je rada umaknila.
