Egipt je že dolgo poznan kot zibelka civilizacije in prostor, kjer so mačke že od nekdaj uživale posebno spoštovanje. Znane so mumificirane mačke ter podobe boginje Bastet, ki je simbolizirala zaščito, užitek in zdravje. Sprva je bila upodobljena z levjo glavo, pozneje pa kot mačka.
Do nedavnega je veljalo, da so bile mačke udomačene že pred 9.500 leti na Cipru, kjer so raziskovalci odkrili skupen grob človeka in mačke. Predvidevali so, da so divje mačke tam sledile zgodnjim poljedelcem in se skozi tisočletja navadile življenja ob ljudeh.
Vendar pa nova študija to teorijo postavlja pod vprašaj. Ugotavljata namreč, da je ciprska mačka v resnici evropska divja mačka in ne udomačena vrsta. To znova usmerja pozornost na Egipt kot verjetno domovino prvih udomačenih mačk. "Dokazujemo, da domače mačke niso prišle v Evropo s kmeti iz neolitika, kot se je sprva domnevalo," navajajo raziskovalci.
Svetišča postavljena v bližino kmetovalcev
Znanstveniki menijo, da so Egipčani najprej vzrejali in nato množično žrtvovali prostoživeče divje mačke v čast boginji Bastet. Arheološki dokazi kažejo, da so bila njena svetišča pogosto umeščena v bližino velikih kmetijskih površin, okolja, ki je bogat z glodavci in posledično z divjimi mačkami.
"To je bil idealen kontekst za tesnejši odnos med ljudmi in mačkami, kar je vodilo do njihove udomačitve, sprva zaradi verskega pomena, nato pa zaradi navezanosti," so prepričani znanstveniki.
Udomačitev živali zaradi verskih kultov sicer ni nič nenavadnega, podobne vzporednice so namreč ugotovili že pri jelenjadi in grški boginji Artemidi ter pri kokoših in kultu boga Mitre.
