Ljubosumje je zapleteno čustvo, ki pogosto izvira iz strahu pred izgubo dragocene zveze zaradi tekmeca. Kaže se lahko v mislih, čustvih in vedenju, usmerjenih tako proti partnerju kot proti zaznanim grožnjam odnosu. Minule raziskave so že nakazovale, da so rasno mešani pari bolj ljubosumni, a so bile te študije omejenega obsega, piše PsyPost.
Raziskovalna skupina z Univerze v Torontu pod vodstvom Vikki Pham je želela zapolniti te znanstvene vrzeli. Njihov cilj ni bil le ugotoviti, ali rasno mešani partnerji občutijo več ljubosumja, temveč tudi, katere oblike ljubosumja so najbolj izrazite in ali lahko določene značilnosti odnosa omilijo njegove negativne posledice.
V raziskavi je sodelovalo 394 odraslih iz ZDA in Kanade, ki so bili v rasno mešanih (196) ali znotrajrasnih (198) razmerjih. Udeleženci so odgovarjali na podrobna vprašanja o občutkih ljubosumja, svojem občutku povezanosti s partnerjem (tako imenovani partnerski jaz) in zadovoljstvu v odnosu. Posredovali so tudi demografske podatke, kot sta starost in dolžina razmerja.
Kaj so ugotovili
Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje v rasno mešanih razmerjih pogosteje poročali o splošnem ljubosumju (občutki ljubosumja, ki so pogosti in intenzivni). Prav tako so bolj izražali kognitivno ljubosumje (zaskrbljenost, da se bodo drugi zanimali za njihovega partnerja) in čustveno ljubosumje (nezaupanje in jezo do morebitnih tekmecev).
Zanimivo pa je, da ta okrepljena čustva niso privedla do več vedenjskega ljubosumja. Udeleženci iz obeh skupin – tako rasno mešanih kot znotrajrasnih razmerij – so poročali o podobni ravni vedenjskih odzivov, kot sta razkazovanje razmerja ali omalovaževanje tekmecev.
Ko so raziskovalci v analizo vključili tudi strah pred zapuščenostjo ali neljubljenostjo (navezanostno anksioznost), so razlike v splošnem in kognitivnem ljubosumju izginile.
»Večja družbena nesprejemljivost, ki jo pogosto doživljajo posamezniki v rasno mešanih razmerjih, lahko poveča njihov strah pred zavrnitvijo in s tem pojasni višjo navezanostno anksioznost v primerjavi s tistimi v znotrajrasnih razmerjih,« so zapisali avtorji.
Spodbudne ugotovitve
A raziskava prinaša tudi spodbudne ugotovitve. Phamova in sodelavci so namreč odkrili, da močan občutek povezanosti s partnerjem – občutek, da sta »midva« in ne dva ločena posameznika – deluje zaščitno pred negativnimi učinki ljubosumja. V takih primerih ljubosumje ni zmanjšalo zadovoljstva v razmerju.
Ta zaščitni dejavnik se ni pokazal pri znotrajrasnih parih, kar nakazuje, da je močan partnerski jaz za rasno mešane pare še posebno pomemben pri spoprijemanju z družbenimi pritiski in čustvenimi izzivi.
Raziskava prinaša dragocen vpogled, vendar ima tudi omejitve – med drugim temelji na samooceni, ki je lahko pristranska ali netočna.
