Nad mirnim podeželjem vzhodne Poljske se je v sredo zaslišalo glasno in zlovešče brenčanje, zvok, ki ga prebivalci Ukrajine bržkone poznajo že več kot leto dni. Neznani brezpilotni letalniki so vstopili v zračni prostor te članice Nata, menda prodrli do 300 kilometrov v notranjost in sprožili alarm v poveljstvu zavezništva v Bruslju. Odgovor je bil sicer hiter. V zrak so poleteli najsodobnejši lovci F-35 in z raketami, vrednimi več kot milijon evrov,  uničili vsiljivce. Kot kaže, so brezpilotni letalniki, ki so prileteli, namenoma ali ne, med najcenejšimi in jih opisujejo kot »narejene iz pene in lesa ter glasne kot moped«.

Toda ko se je prah polegel, je zmagoslavje ob uspešni obrambi zamenjala treznost spoznanja. Incident ni bil vojaški napad v klasičnem smislu, temveč, kot ocenjujejo nekateri analitiki, skrbno preračunana provokacija in demonstracija nove strategije Kremlja. Orožje, ki ga je Moskva uporabila, namreč ni bila visokotehnološka raketa, temveč preprost, poceni in množično izdelan dron z imenom gerbera. S tem je Rusija razkrila skrb vzbujajočo asimetrijo, ki bi lahko postala ključna v prihodnjih konfliktih: vojno ekonomskega izčrpavanja, na katero Zahod morda ni pripravljen.

Preprosta zasnova

Gre za večnamenske brezpilotne letalnike, ki so se na ukrajinskem bojišču prvič pojavili julija 2024. Njihova zasnova je skrajno preprosta in osredotočena na nizke stroške proizvodnje. Notranja struktura iz vezanega lesa, prekrita s stiroporom, omogoča hitro in poceni izdelavo.

Gerbera je mlajša in cenejša sorodnica bolj znanega iranskega drona šahed-136, ki ga Rusija proizvaja pod licenco in ga imenuje geran-2. S približno dvema metroma dolžine in razponom kril 2,5 metra je gerbera še lažja in nosi manjšo bojno glavo – okoli 40 kilogramov eksploziva. Vendar njena prava moč ni v uničevalnosti posameznega drona, temveč v številkah.

Incident nad Poljsko je razkril, da Nato, kljub svoji tehnološki premoči, nima pripravljenega dobrega načrta za boj proti grožnji napada z  rojem nizkocenovnih brezpilotnikov.

Rusija jih uporablja v kombinaciji z večjimi šahedi. V rojih jih pošilja proti ukrajinskim mestom in vojaškim ciljem. Manjše gerbere, ki letijo brez eksploziva, služijo za vabo. Njihova naloga je, da zmedejo in zasitijo sovražnikovo zračno obrambo ter jo prisilijo, da dragocene in drage protiletalske rakete porabi za cilje, vredne samo nekaj tisoč evrov. Medtem pa smrtonosni šahedi, ki letijo v istem roju, dosežejo svoje prave cilje.

Vojna proračunov

To je vojna, ki se ne bije samo na bojišču, temveč tudi v proračunih. Cena ene gerbere naj bi znašala približno 10.000 evrov. V nasprotju s tem stane raketa aim-120 amraam, ki jo uporabljajo lovci F-35 in s katero so bili sestreljeni droni nad Poljsko, več kot milijon evrov. Še bolj zgovorne so cene raket zemeljske zračne obrambe: izstrelek za sistem iris-T stane okoli 400.000 dolarjev, za sistem nasams milijon, za sistem patriot osupljive štiri milijone dolarjev.

Firefighters work on the destroyed roof of a house, after Russian drones violated Polish airspace during an attack on Ukraine, with some being shot down by Poland with the backing from its NATO allies, in Wyryki-Wola, Lublin Voivodeship, Poland, September 10, 2025. REUTERS/Kacper Pempel   REFILE - CORRECTING LOCATION FROM "WYRYKI" TO "WYRYKI-WOLA". / Foto: Kacper Pempel

Gasilci, ki odstranjujejo posledice poškodbe strehe po strmoglavljenju drona. / Foto: Reuters

Rusija, po ocenah zahodnih obveščevalnih služb, dnevno proizvede na stotine gerber in skoraj tisoč šahedov. Z vsakim dragim izstrelkom, ki ga Nato ali Ukrajina porabita za sestrelitev poceni drona, Moskva doseže ekonomsko zmago. Če bi Ukrajina za obrambo pred roji šahedov in gerber uporabljala zgolj sisteme patriot, bi bankrotirala v nekaj tednih, ocenjujejo analitiki. 

Poleg ekonomske komponente imajo droni tudi močan psihološki učinek. Kovinski, rezek zvok njihovega dvotaktnega motorja se ponoči sliši več kilometrov daleč in seje strah med civilnim prebivalstvom, kar je v Ukrajini postalo del vsakdana.

Ukrajinski protiukrepi

Medtem ko se Nato zanaša na visokotehnološke in drage rešitve, so v Kijevu razvili inovativne in bistveno cenejše protiukrepe. Že oktobra 2024 so ukrajinske sile začele drone gerbera prestrezati z drugimi droni – majhnimi in okretnimi FPV-droni, ki stanejo okoli 1500 evrov na enoto. Operater na tleh s pomočjo kamere usmeri svoj dron v sovražnega in se z njim zaleti.

Fotografija drona, ki so ga januarja letos sestrelili v Ukrajini. / Foto: Wikipedia/cc

Fotografija drona, ki so ga januarja letos sestrelili v Ukrajini. / Foto: Wikipedia/cc

Ta taktika se je izkazala za izjemno učinkovito in cenovno vzdržno. Vendar pa nobena država Nata trenutno nima razvitih podobnih sistemov v večjem obsegu, niti nima usposobljenih posadk za množično izvedbo tovrstne obrambe. Incident nad Poljsko je tako boleče razkril, da zavezništvo, kljub svoji tehnološki premoči, nima pripravljenega dobrega načrta za boj proti grožnji napada z rojem nizkocenovnih letalnikov.

Priporočamo