Za nami je večer, ko so na slovenskih gričih spet zagoreli prvomajski kresovi, ki že po tradiciji pomenijo družabni in kulturni dogodek. S prvomajskimi praznovanji sindikalna združenja ter gasilska, športna in nekatera druga društva opozarjajo na krvave proteste delavcev v Chicagu, ki so se leta 1886 bojevali proti nevzdržnim razmeram. Takrat so v tovarnah delali od jutra do večera, za kar so prejeli izjemno nizko plačilo. S protesti so zahtevali osemurni delovnik in druge pravice, vendar jih je pri tem ovirala policija. Chicaški protesti so se končali tragično. Ubitih je bilo osem policistov in enajst delavcev, več ljudi je bilo ranjenih. Tri leta pozneje so na mednarodnem kongresu delavcev v Parizu sklenili, da bodo na ta dan vsako leto organizirali proslave in proteste, ki so postale oblika delavskega boja.
Praznovanje prvega maja se je na ozemlju današnje Slovenije začelo že leta 1890. Aprila 1945 je bil v Jugoslaviji prvi maj razglašen za državni praznik in dela prost dan, od leta 1955 pa sta bila prosta dva dneva. Vodilni v podjetjih so obljubljali, da bodo delavcem zagotovljene osnovne pravice – osem ur dela, osem ur za rekreacijo oziroma prosti čas in osem ur počitka. V prejšnjem režimu je bilo delo nekaj desetletij cenjeno v parolah, posebej v tistih »Delu čast in oblast« in »Proletarci vseh dežel, združite se«, ter simbolih proletarske revolucije srpa in kladiva. Simbol delavskega razreda v naši nekdanji državi je bil tudi rudar Alija Sirotanović, čigar podoba je svojčas krasila bankovec za 20.000 dinarjev. Eden najbolj znanih udarniških delavcev je zaslovel leta 1949, potem ko je s svojo ekipo osmih rudarjev v osmih urah dela izkopal 152 ton premoga in tako za več kot trikrat presegel rekord Rusa Alekseja Stahanova, ki je obsegal 50 ton. V obdobju informbiroja, ko si je Josip Broz utrjeval oblast in je Sirotanović premagal Stahanova, se je celo govorilo, da naj bi Tito premagal Stalina. Na vprašanje Josipa Broza, kaj si želi kot nagrado za svoj trud, je Alija skromno odgovoril: »Samo večjo lopato.« Lopato so izdelali samo zanj in jo poimenovali – sirotanovićka. Rudarja Alija so potem odlikovali z redom heroja socialističnega dela, z nagrado Avnoja in številnimi drugimi priznanji, dobil pa je tudi fička – ponos države, proizveden v Kragujevcu. Ko je zmanjkalo rudarskih rekordov, so mediji začeli poročati o zidarskih in drugih dosežkih junakov socialističnega dela.
Najvišji kres na svetu
Seveda pa so časi, ko je Sirotanović produktivnost dvigoval z lopato, že zdavnaj minili. Čeprav Slovenci nismo imeli sirotanovićev, veljamo za priden, delaven, celo garaški narod. Morda je tudi zato prvi maj eden naših najbolj priljubljenih praznikov. Tako kot številni drugi prvomajski običaji se je ohranila tradicija kurjenja kresov na predvečer praznika. Najvišji kres na svetu, visok 43 metrov in 44 centimetrov, so postavili krajani Boštanja v občini Sevnica 30. aprila 2007 ter se s tem vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov.
Brez kresovanj, budnic, večjih druženj in mlajev, simbolov svobode, ki jih v počastitev prvega maja še dandanes postavljajo v marsikaterem kraju, prvega maja ni. Delavci so v gumbnicah nosili rdeče nageljne, simbol delavskega razreda in revolucije, ter prvomajske značke. V socializmu je delavski razred na dvodnevnem festivalu zabave prikazal moč, enotnost in razredno solidarnost. Na prizoriščih proslav, na katerih so razglasili najboljše delavce, so potekala različna tekmovanja in veselice. Najbolj množično praznovanje so v lepo okrašeni Ljubljani pripravili prvega maja 1946. V sprevodu, ki je trajal več kot štiri ure, je sodelovalo 30.000 nastopajočih in številna okrašena vozila, ki so predstavljala različne panoge dela. Prireditev si je ogledalo več kot 70.000 ljudi. Pročelja hiš so bila ovešena z zastavami, napisi in fotografijami voditeljev, iz zvočnikov in radijskih sprejemnikov, ki so jih občani postavili na okna, pa je odmevala revolucionarna glasba. Nič drugače ni bilo 15 let pozneje. Leta 1961 so v Ljubljani pripravili veličastno parado. V povorki je sodelovalo več kot 10.000 pripadnikov JLA, predstavniki mladih, delovnih kolektivov, športnih organizacij, planinci, taborniki in drugi. Na tribunah in pločnikih pa si je prvomajsko slovesnost ogledalo 100.000 ljudi.
