Kot mlad novinar sem pred 35 leti nekajkrat z vlakom in avtom potoval v Budimpešto, ko so me pošiljali tja odkrivat, kako se Madžarka uspešno izvija iz primeža komunistične preteklosti. Z vseh poti se spominjam Balatona kot ne preveč čistega »morja«, katerega sivino je bilo mogoče videti že od daleč, pa premnogih zanemarjenih avstro-ogrskih vil ob obali jezera ter počitniških kampov, v primerjavi s katerimi so se tedaj še ne prav urejeni jadranski kampi zdeli kot luksuz, in pa seveda zoprnih zavitih cest, po katerih se je pot do madžarske prestolnice zdela neskončno dolga. A kakšno spremembo prinese 35 let razvoja! Pri čemer niti ne gre za kakšna astronomska vlaganja, ob katerih bi obalo Blatnega jezera zasedle hotelske verige kot v kakšnem Rovinju. Nasprotno, Madžari so ob Balatonu ohranili pridih starega, le da so vse skupaj uredili in krepko polepšali.
Turistični del Balatona lahko sicer načeloma razdelimo na dva dela, vzhodnega in zahodnega, pri čemer je tisti bolj oddaljen od Slovenije lepši, bolj raznovrsten in privlačen. V bistvu pa je vseeno, kje se človek nastani, ker je kakšnih 200 kilometrov vožnje okoli jezera mogoče zlahka opraviti v treh ali štirih dneh bivanja in si tako ogledati vse. Mi smo za naše izhodišče izbrali Siofok na jugovzhodu Balatona, do koder iz Slovenije pripelje lepa in urejena avtocesta, brez kilometra kakšnih vaških obvoznic. Siofok je sicer takoj za Budimpešto turistično najbolj oblegano mesto, kjer je poleti, pravijo domačini, nemogoče dobiti prosto posteljo ali dnevno parkirišče, kar je razumljivo glede na tamkajšnjo urejeno mestno plažo oziroma skupno kar 17 kilometrov dostopne obale, in pa zaradi sprehajališča z nešteto lokali, predvsem pa je to mesto lahko idealno izhodišče za obisk celotnega Balatona.
Najlepši izlet: polotok Tihany
Namreč, od Siofoka je zgolj nekaj kilometrov do verjetno najlepšega izleta, kar ga lahko na Blatnem jezeru najdete. Po nekajminutni vožnji proti zahodu do Szantoda namreč pripeljete do trajekta, ki vas v desetih minutah dostavi na drugo, severno stran Balatona, na polotok Tihany. Že ta vožnja je dokaz, kako Madžari niso hoteli turistično uničiti svojega »morja« z gradnjo mostu na Tihany, kar bi bil glede na nizko globino jezera lahek gradbeni podvig, posebej ob vsem evropskem denarju, ki ga zna ta država tako uspešno (tudi s čudnimi metodami) črpati; ne, ohranili so romantiko trajekta, ki tod vozi že desetletja, in s tem turistom omogočili nepozaben pogled na obe strani jezera. Ko pridete na polotok Tihany, pa priporočamo najprej ogled naravnega ribnika Belsö (tam pustite tudi vozilo), okoli katerega je dvokilometrska pešpot, vse okoli ribnika pa je v znamenju sivke, njenega gojenja in prodaje izdelkov. Od jezera se sprehodite navzgor do cerkve nad vasjo Tihany, mimo tradicionalno prenovljenih hiš, vseh pokritih z debelimi sloji slame, na vrhu pa se odpre neverjeten razgled po celotnem zahodnem Balatonu, da človek kar posedi in ne more odmakniti pogleda. Priporočamo tudi kak postanek za limonado ali domačo slaščico, tudi tu je vse v znamenju sivke.
Odtod se splača spustiti nazaj do obale in v bližnje mesto Balatonfüred, kjer je glavna atrakcija dolg sprehod skozi lep mestni park ob obali jezera. Iz te smeri ali pa iz Siofoka okoli vzhodnega roba jezera je mogoče mimogrede obiskati še Veszprem, ki ga Slovenci verjetno bolj poznamo po tamkajšnjem rokometnem klubu, v katerem že leta igrajo tudi naši igralci. Toda Veszprem, evropska prestolnica kulture 2023 (skupaj z romunskim Temišvarjem), ima prelepo staro mestno jedro, ki vas bo še najbolj spomnilo na zagrebški Gornji grad ali Markov trg, z osrednjo cerkvijo in starim središčem, ki ga ravnokar prenavljajo. Tudi tu ne bo odveč postanek na limonadi, to je res nekaj, v česar pripravi so Madžari, ne boste verjeli, svetovni mojstri. Ob vrnitvi nazaj proti Balatonu pa, če imate otroke, svetujemo še obvezni postanek v adrenalinskem parku BalatoniBob, predvsem zaradi – kar nakazuje že ime – vožnje z bobom po dveh stezah, ki sta dovolj nezahtevni, da se naši potomci do skrajnosti zabavajo.
Keszthely: obvezni postanek na zahodu
Ob vrnitvi na zahod proti Sloveniji ne izpustite postanka v mestu Keszthely, ki je v bistvu osrednje mesto zahodnega Balatona. Tu preseneti predvsem baročna palača Festetich, poimenovana po istoimenski družini, ki je palačo zgradila sredi 18. stoletja in jo potem počasi širila do današnjega obsega. Danes je palača muzej, vsekakor vreden ogleda, skupaj z vsemi ločenimi muzejskimi pritiklinami (lovski muzej, muzej železnic itd.). Tudi sprehod ob obali Balatona je vreden svojega časa; če vam ga še kaj ostane in ste ljubitelji kopanja ali termalnih užitkov, pa ne smete mimo obiska Heviza in tamkajšnjega termalnega jezera (ki je največje biološko aktivno naravno termalno jezero na svetu), kjer boste doživeli edinstveno kopanje v vodi, ki je precej »težka«, tako da je v njej težko plavati, kot bi imeli uteži na udih, in že za namakanje je dobro imeti pri sebi kak napihljiv pripomoček, ki olajša lebdenje na gladini. Temperatura vode je med 23 in 25 stopinjami pozimi, poleti pa se lahko povzpne celo do 38 stopinj.
Iz za konec: za ljubitelje kolesarstva ni odveč podatek, da je Blatno jezero mogoče po dolgem in počez prekolesariti po urejenih stezah, prizori pa so podobni kot ob kakšnih večjih avstrijskih jezerih, toliko je bilo kolesarjev iz vseh okoliških držav. In ja, v »našem« družinskem hotelu je bilo prvi dan na parkirišču od osmih vozil šest takšnih s slovensko registracijo. Morda pa Balaton za nas le ni takšna skrivnost, kot smo nemara zmotno mislili.
