Neuras, ki leži ob vznožju gorovja Naukluft na robu puščave Namib, velja za najbolj suh vinograd, poleg čilske puščave Atacama. Kljub žgoči vročini in minimalnim padavinam se njihova vina ponašajo z mednarodnimi priznanji in zlatimi medaljami tako za rdeče kot za desertne sorte.
Skrivnost se skriva v natančnosti, prilagajanju in spoštovanju meja narave. V Neurasu vinska trta raste pod zaščitno mrežo, ki jo varuje pred pavijani in antilopami, podobno kot ograje v Sloveniji ščitijo trto pred divjimi prašiči.
Koledar opravil je na jugu afriškega kontinenta precej drugačen. Trgatev poteka januarja in se začne ob zori ter konča do 7.30 zjutraj, da bi se izognili ekstremnim dnevnim temperaturam. Grozdje se v Neurasu obira ročno, fermentira v sodih do 18 mesecev in ročno polni v majhnih serijah – ne več kot 200 steklenic posameznega vina na sezono. »To je rokodelstvo starega sveta, ki se srečuje z inovativnostjo novega,« je za CNN povedal vinar Braam Gericke.
Kar pa vinograd dela resnično izjemnega, je voda. Neuras leži v kotlini, ki jo napaja pet starodavnih sladkovodnih izvirov, ti pa zagotavljajo stalen dotok za kapljično namakanje – kar je ključna prednost tam, kjer povprečna letna količina padavin znaša le pet milimetrov na kvadratni meter. Za primerjavo: na slovenskem Krasu letna količina padavin dosega okoli 1300 milimetrov.
Voda, katere starost je ocenjena na 1800 let, omogoča trti, da preživi v razmerah, v katerih večina drugih rastlin ne bi. Kljub temu so se na posestvu, zavedajoč se omejenih virov, odločili, da se ne bodo širili. »Narava nam je postavila meje,« je povedal lastnik vinograda Rudie van Vuuren. »Osredotočamo se na kakovost, ne na količino.«
V tem puščavskem okolju je vinogradništvo hkrati umetnost in znanost. Vsaka odločitev o namakanju upošteva sestavo tal, globino korenin, temperaturo in sorto grozdja. Ravnovesje med inovativnostjo in previdnostjo je postalo zaradi podnebnih sprememb ključno. Mnoge tradicionalne vinorodne regije bodo morda kmalu postale neprimerne za gojenje grozdja, medtem ko se druge selijo proti severu v iskanju hladnejšega podnebja – na primer na jug Velike Britanije, kjer zemljo kupujejo celo veliki francoski vinarji.
V Neurasu je strategija prilagajanje. Ekipa testira bolj odporne, vodno učinkovite sorte, kot je pinotage, in eksperimentira z nekonvencionalnimi sistemi rešetk za zmanjšanje izgube vode in blaženje posledic temperaturnih ekstremov.
