Harvardska pravna fakulteta je za rokopis leta 1946 odštela skromnih 27,50 dolarja (kar bi danes znašalo okoli sedem dolarjev ali nekaj več kot šest evrov). Leta je dokument ostal neopažen v knjižničnih arhivih, njegova prava identiteta pa je ostala skrivnost. Kot poroča BBC, se je preobrat zgodil, ko sta ga začela analizirati profesorja srednjeveške zgodovine David Carpenter s King's College London in Nicholas Vincent z Univerze East Anglia.
Profesor Carpenter je po ogledu digitaliziranih slik dokumenta na spletni strani Harvarda ugotovil, da gre za izjemno redko in doslej izgubljeno originalno Magno Carto. »To je fantastično odkritje. To je zadnja Magna Carta, original enega najpomembnejših dokumentov v svetovni ustavni zgodovini,« je dejal Carpenter in ob tem izrazil presenečenje, da nihče skozi leta ni prepoznal prave vrednosti dokumenta, ki je bil kupljen za drobiž.
Zgodovinski dokument HLS MS 172 je bil v Harvardski knjižnici katalogiziran kot kopija iz leta 1327, kupljen pa je bil na dražbi. Profesorja Carpenter in Vincent sta s pomočjo ultravijolične svetlobe in spektralnega slikanja ugotovila, da se pisava in dimenzije ujemajo s šestimi že znanimi originali iz leta 1300. Ključni dokaz je bila identičnost besedila z drugimi originali iz istega leta, saj se je besedilo Magne Carte skozi leta spreminjalo.
Magna Carta, prvič izdana leta 1215, je listina, ki je zagotavljala pravice in svoboščine podanikov ter omejevala kraljevo moč. Velja za temelj človekovih pravic in je vplivala na številne ustave po svetu. Profesor Vincent ocenjuje, da bi Harvardska Magna Carta lahko dosegla podobno vrednost kot tista iz leta 1297, ki je bila leta 2007 prodana za 21 milijonov dolarjev. Profesorja upata, da bo ta izjemni dokument kmalu razstavljen javnosti.
