Ko se bodo poletne temperature poslovile in bodo dnevi postajali vse krajši, bo prehod na zimski čas letos prinesel manjše, vendar opazno presenečenje. Kazalce bomo namreč pomaknili za eno uro nazaj že v noči na nedeljo, 26. oktobra, kar je 24 ur prej kot lani in nekaj dni prej kot v večini preteklih let. Ne gre za novo direktivo iz Bruslja ali administrativno odločitev, temveč za preprosto posebnost koledarja.
Leto 2025 namreč prinaša koledarsko konfiguracijo, v kateri je zadnja nedelja v oktobru že 26. dan v mesecu. V skladu z vseevropsko ureditvijo se premik na zimski čas zgodi prav na ta dan, kar bo povzročilo, da se bomo od poletnega časa poslovili nekoliko hitreje.
Tudi manjše spremembe imajo učinek
Čeprav se en dan morda ne zdi veliko, psihologi opozarjajo, da lahko tudi manjše spremembe v ustaljenih ritmih vplivajo na naše razpoloženje in dnevno rutino.
Ta prehod pomeni, da bo sonce zašlo prej, občutek krajšanja dneva pa bo še bolj izrazit. Popoldnevi, primerni za dejavnosti na prostem, se bodo skrajšali takoj, kar bo od posameznikov zahtevalo hitrejše prilagajanje urnikov – od dela in šole do športa in prostočasnih dejavnosti. Prvi tedni po spremembi so za mnoge že tako ali tako obdobje prilagajanja, saj notranja biološka ura potrebuje čas, da se uskladi z novim ritmom svetlobe in teme. Zgodnejši prehod bi lahko ta občutek utrujenosti in dezorientacije še nekoliko okrepil.
Praksa premikanja ure, ki se danes zdi samoumevna, ima korenine v prizadevanjih za varčevanje z energijo. Zamisel je prvič, sicer v nekoliko satirični obliki, predstavil ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin že leta 1784. Njegov predlog, naj ljudje vstajajo prej in tako prihranijo pri svečah, je bil sprva preslišan.
Resnično pa je bila ideja sprejeta šele med prvo svetovno vojno, ko so države, vključno z Avstro-Ogrsko, uvedle poletni čas kot ukrep za zmanjšanje porabe premoga in drugih virov energije. Od takrat je sistem doživel več sprememb, ukinitev in ponovnih uvedb, dokler ni v zadnjih desetletjih postal standardizirana praksa po večjem delu Evrope.
Nenehne razprave
Danes cilji niso več zgolj ekonomski. Podaljšani svetli poletni večeri prispevajo h kakovosti življenja, saj omogočajo več časa za druženje in rekreacijo po službi. Kljub temu pa ostaja vprašanje smiselnosti te prakse predmet nenehnih razprav.
Evropska unija je že pred leti sprožila postopek za ukinitev sezonskega premikanja ure. Leta 2018 je Evropska komisija po obsežni javni razpravi, v kateri je sodelovalo rekordnih 4,6 milijona Evropejcev, predlagala konec te prakse. Evropski parlament je predlog podprl in glasoval za ukinitev premikanja ure z letom 2021, državam članicam pa prepustil odločitev, ali bodo za stalno obdržale poletni ali zimski čas.
Vendar se je postopek ustavil na Svetu EU, kjer države članice niso uspele doseči enotnega stališča. Pojavili so se pomisleki glede morebitne časovne neusklajenosti med sosednjimi državami, kar bi lahko negativno vplivalo na enotni trg, transport in komunikacije. Zaradi pandemije covida-19 in drugih političnih prioritet je vprašanje zdrsnilo z agende.
Tako bomo tudi leta 2025, ne glede na pretekle razprave, kazalce še vedno premikali. Na daljše in svetlejše dni poletnega časa bo treba počakati do zadnje nedelje v marcu, ko se bo ura ponovno premaknila naprej in nam podarila dodatno uro večerne svetlobe.
