V noči na ponedeljek je v prostorih züriške prostozidarske lože Modestia cum libertate (»Skromnost s svobodo«), kjer deluje še sedem drugih lož, izbruhnil požar. Dogodek je v središče pozornosti ponovno postavil združenje, ki zaradi svoje zadržanosti že stoletja buri domišljijo ljudi. To, kar si mnogi predstavljajo, pa ima z resničnostjo večinoma malo ali nič skupnega.
Prostozidarji so v Švici sicer dejavni od leta 1736 in sledijo idealom razsvetljenstva. Njihov glavni cilj je osebni razvoj posameznika in prizadevanje za humanost. Njihova zadržanost in diskretnost sta jih v preteklosti varovali pred preganjanjem ter omogočali notranje delo, piše portal 20 Minuten.
Danes o svojem delovanju obveščajo javnost z muzejem in vodenimi ogledi.
Od kod izvirajo prostozidarji?
Prostozidarstvo izhaja iz srednjeveških gradbenih lož. Te so bile v času gradnje gotskih katedral cehovska združenja kamnosekov, ki so skrbno varovala svoje znanje in tradicijo. V tej dediščini so humanistični razsvetljenci 24. junija 1717 v Londonu ustanovili prvo veliko prostozidarsko ložo. Ta dan, imenovan Janezov dan, je še danes najpomembnejši praznik prostozidarjev.
Prva loža v Švici je bila ustanovljena leta 1736 v Ženevi, ustanovil pa jo je škotski prostozidar lord George Hamilton. Leta 1844 je bila kot nacionalna krovna organizacija ustanovljena Švicarska velika loža Alpina. Danes Alpina združuje 83 lož z okoli 3500 člani. Dolgo je bilo prostozidarstvo izključno moška dejavnost, danes pa obstajajo tudi ženske in mešane lože.
Cilji prostozidarjev
Prostozidarji in prostozidarke so zavezani idealom razsvetljenstva: svobodi, enakosti, bratstvu, resnici in humanosti. Od leta 1723 velja temeljni dokument prostozidarstva, tako imenovane stare dolžnosti, ki jih je oblikoval pastor James Anderson.
Daniel Hofer, takratni mojster stola züriške lože Modestia cum libertate, je leta 2017 za švicarsko televizijo SRF ob 300-letnici gibanja povedal: »V prvi vrsti gre za delo na sebi, za spoznavanje samega sebe.«
Prostozidarstvo stremi k človeštvu, ki živi v miru in medsebojnem spoštovanju, pri čemer v središče postavlja posameznika. Kot navaja velika loža Alpina v svojih načelih: »Namen prostozidarskega reda je voditi člane k resnični človečnosti.«
K temu sodita tudi izpolnjevanje družbenih dolžnosti in negovanje dobrodelnosti.
Politično in versko nevtralni
Prostozidarji niso vezani ne na politične stranke ne na verske skupnosti. Temeljno načelo je svoboda vesti, vere in mišljenja. Tako so lahko prostozidarji kristjani, judi, muslimani ali pripadniki drugih ver.
Njihova predstava stvarstva govori o »vsemogočnem graditelju vseh svetov«. Čeprav so politično nevtralni, so bili prostozidarji zgodovinsko blizu liberalnim idejam, zlasti zaradi poudarka na osebni svobodi.
To se odraža v ameriški ustavi, pri kateri so imeli prostozidarji pomembno vlogo. Prvi ameriški predsednik George Washington in njegov podpredsednik John Adams sta bila prostozidarja. Tudi francoska narodna skupščina, ustanovljena leta 1789 kot zametek francoske revolucije, je nastala pod močnim vplivom prostozidarskih idej.
Tudi švicarska ustava iz leta 1848 nosi sledove prostozidarskega mišljenja. Med člani prve zvezne vlade so bili trije prostozidarji, med njimi prvi zvezni predsednik Jonas Furrer.
Zakaj tolikšna zadržanost?
Zunanjim opazovalcem se prostozidarstvo pogosto zdi kot skrivna združba. Dolga stoletja je bila diskretnost res pomemben del njihovega delovanja. Razlogi zanjo so bili predvsem zgodovinski: zaradi prizadevanj za svobodo, enakost in humanost so prostozidarji pogosto naleteli na sovraštvo plemstva, Cerkve in konservativnih krogov. Razkritje članstva je lahko pomenilo resne posledice v poklicnem in zasebnem življenju.
V 30. letih 20. stoletja so nacisti v svoji propagandi enačili judovstvo, prostozidarstvo in marksizem. Tudi v Švici je bila leta 1934 sprožena pobuda za prepoved prostozidarjev, ki jo je ljudstvo leta 1937 odločno zavrnilo.
Andreas Herbst, nekdanji mojster stola bernske lože Zu Hoffnung, je povedal: »Skrivnost prostozidarjev niso obredi ali simboli. Skrivnost je notranja skrivnost vsakega človeka.«
Zadržanost še danes zagotavlja varen prostor, v katerem si člani prizadevajo za osebnostno rast in razvijajo svoje razmišljanje. Kot pravi Herbst: »Zaprtost je pogoj za notranjost.«
Boj proti teorijam zarote
Prav zadržanost je skozi stoletja omogočila razcvet mitov in teorij zarote. Kjer je malo preverljivih informacij, domišljija zapolni praznine. Nasprotniki iz političnih in cerkvenih krogov so to pogosto izkoriščali in širili trditve o domnevni želji prostozidarjev po svetovni oblasti – teorije, ki so bile pogosto podobne antisemitističnim zarotam.
Da bi razblinili mite in povečali preglednost, so se številne lože v zadnjih letih odprle javnosti. Organizirajo vodene oglede templjev, od leta 2018 pa v Bernu deluje Švicarski prostozidarski muzej, ki obiskovalcem približa zgodovino, simbole, obrede in vrednote prostozidarstva.
