Eno najznamenitejših slik na svetu Guernico so na ta dan leta 1981 prepeljali iz New Yorka v Španijo. Mojstrovina španskega umetnika Pabla Picassa, najslavnejšega slikarja 20. stoletja, je eno najprepoznavnejših protivojnih umetniških del, njen prevoz iz New Yorka v Španijo pa je imel tudi močan simbolni pomen. Povezan je bil s koncem frankističnega režima in vrnitvijo demokracije v Španijo. Hitro je dosegla velik ugled in imela mednarodni politični vpliv, postala je simbol nesmiselnosti vojn. Ni obsodila samo frankističnega in fašističnega nasilja, temveč grozote vojn nasploh.
Picassova Guernica spada med slikarjeva najboljša dela, v njegovem obsežnem opusu je sicer 15.000 slik, grafik in plastik. To monumentalno platno je slikarska mojstrovina svetovnega slovesa, vsesplošno pa je postala znana po tem, ker je silovito obsodila bombardiranje baskovskega mesta Guernice 26. aprila 1937. Divjala je španska državljanska vojna in ukaz za uničenje mesta je prišel od španskih nacionalistov, izpolnile pa so ga enote nemških nacistov in italijanskih fašistov, za kar jih je prosil fašistični diktator in kontroverzni predsednik španske vlade Francisco Franco. Med bombardiranjem je bilo ubitih 1800 civilistov, predvsem žensk in otrok. Prvič v zgodovini človeštva se je zgodilo množično letalsko bombardiranje civilnega prebivalstva.
Slika na dolgem potovanju
Guernica je olje na platnu, ki ga je Picasso ustvaril med 1. majem in 4. junijem 1937 v Parizu, torej v le nekaj tednih, šlo pa je za naročilo republikanske vlade Francisca Larga Caballera za španski paviljon na svetovni razstavi tega leta v francoskem glavnem mestu, kjer je bila prvič razstavljena. V naslednjih dvajsetih letih je potovala v številne države ter imela pomembno vlogo pri protivojni propagandi in razjasnjevanju okoliščin bombardiranja in španske državljanske vojne.
Med številnim razstavljanjem po različnih mestih so sliko več kot stokrat zvili in jo nato znova razvili, dokler ni začela pokati barva, in takrat so se odločili, da mora stati na enem mestu. Picasso je že leta 1939 po španski državljanski vojni in zmagi frankistov naročil, naj delo shranijo v muzeju moderne in sodobne umetnosti MoMA v New Yorku. Takrat je izrazil tudi željo, da se slika ne sme vrniti v Španijo, dokler tam ne bo znova vzpostavljena demokracija. MoMA je sliko hranila med letoma 1958 in 1981, do premestitve v Madrid, kjer je še danes, in jo obravnavala kot zaupano lastnino. Picasso se iz protesta zaradi političnih razmer v Španiji od leta 1934 nikoli več ni vrnil v svojo domovino.
Ogromno platno je veliko 349 krat 776 centimetrov, gre pa za mešanico analitičnega in sintetičnega kubizma ter nadrealizma. Guernica je v celoti narejena v črno-beli tehniki, med obe barvi pa so naneseni različni odtenki sive. Odstranitev barv odvzame »lepoto« in barvno harmonijo, gledalca pa prisili, da se osredotoči na vsebino in čustva, ki se mu ob sliki porajajo. Obveljalo je, da so kontrasti tam zato, da ustvarjajo občutek smrti, pepela in ruševin – na sliki vidimo podobe raztrganih teles, obrazov, popačenih v grozi, konja in bika, ki sta pogosto interpretirana kot simbola Španije, žrtev in nasilja, nadalje vidimo naslikano mater z mrtvim otrokom, brez neposredne upodobitve vojakov ali orožja. Slikar se je odločil izpostaviti le nesmiselne žrtve in trpljenje civilistov.
Zamolklost barv pri sicer »barvitem« Picassu daje sliki videz časopisne fotografije, kar namiguje na pomembnost medijskega poročanja o bombardiranju Guernice leta 1937. S tem, ko so mediji seznanili svet s krvavim dogodkom, četudi so Franco in njegovi podporniki zločin sprva zanikali. Dolgo so trdili, da so Baski v propagandne namene sami zažgali Guernico. Resnico je svetu prvi razkril britanski novinar George Lowther Steer, ki je bil takrat ravno v Baskiji in je poročal s kraja dogodka. Njegov članek, objavljen 28. aprila 1937 v The Times, je natančno in pretresljivo opisal sistematično bombardiranje mesta, uporabo bomb in trpljenje civilistov. Zapisal je, da je šlo za »napad brez vojaškega cilja«. Članek so nemudoma povzeli svetovni mediji, dogodek pa je pretresel svetovno javnost.
Prevoz Guernice v domovino
Kot že rečeno, so na ta dan monumentalno mojstrovino iz newyorškega muzeja pod strogimi varnostnimi ukrepi prepeljali v Madrid. Natančneje v Museo del Prado, kjer je bila razstavljena v stavbi Casón del Buen Retiro. Leta 1992 so jo preselili na lokacijo, v novoustanovljeni Museo Reina Sofía, kjer je še danes. Prihod slike v Španijo je simboliziral vrnitev demokracije po smrti diktatorja Francisca Franca leta 1975 in po potrditvi nove demokratične ustave leta 1978. Zelo kmalu po Francovi smrti je španska vlada začela uradne postopke za pridobitev slike. Muzej MoMA pa je državi sliko izročil šele po več letih pravnih in diplomatskih pogajanj ter s soglasjem dedičev Picassa (ta je umrl leta 1973).
Motivi Guernice se še vedno pogosto uporabljajo v protivojnih kampanjah, na plakatih, v šolah, muzejih in na protestih. Odmevno vlogo je denimo imela 5. februarja 2003. V poslopju Združenih narodov visi velika tapiserija Guernice, ki jo je leta 1955 naročil nekdanji podpredsednik ZDA Nelson Rockefeller, po izvirniku pa so jo izdelali v ateljeju Jacqueline de la Baume-Dürrbach v departmaju Var v južni Franciji. Zdaj že desetletja krasi hodnik pred dvorano varnostnega sveta. Tistega februarja je v poslopju potekala novinarska konferenca, v zraku pa je bila invazija ZDA v Irak. Ameriški državni sekretar Colin Powell se je postavil pred mikrofone, da bi zagovarjal napad, tik pred tem pa je na tapiserijo Guernice padel moder bombažni zastor, tako da je podoba slike izginila. Uradno so pozneje dogodek pojasnili, da so se tako odločili sami, saj naj bi bilo enobarvno ozadje »primernejše« za televizijske kamere, poleg tega naj bi to delovalo bolj diplomatsko. Neuradno in mnogo verjetneje pa je šlo za protivojno sporočilo pacifističnih aktivistov.
