V osrčju puščave Karakum v Turkmenistanu se po več kot petdesetih letih končuje eno najbolj nenavadnih in hkrati uničujočih poglavij industrijske dobe. Goreči krater Darvaza, po svetu znan kot Vrata pekla, ki je desetletja privabljal popotnike in buril domišljijo, bo po ukazu tamkajšnje vlade dokončno pogašen. S tem se končuje spektakel, ki je postal svojevrsten in sramoten simbol okoljske malomarnosti in ogromne izgube dragocenih naravnih virov.
Zgodba o Vratih pekla se je začela leta 1971 z napako sovjetskih geologov. Med iskanjem nahajališč zemeljskega plina se je pod vrtalno ploščadjo udrla zemlja, kar je odprlo ogromen, 70 metrov širok in 20 metrov globok krater. Iz njega je začel uhajati metan, izjemno močan toplogredni plin. V strahu pred zastrupitvijo lokalnega prebivalstva in živali so se znanstveniki odločili za na videz preprosto rešitev: plin so prižgali v prepričanju, da bo zgorel v nekaj dneh ali največ tednih.
Spektakularni plameni
A teh nekaj tednov se je raztegnilo na več kot pol stoletja nenehnega gorenja. Spektakularni plameni, vidni več kilometrov daleč, so postali bizarna turistična atrakcija v eni najbolj zaprtih držav na svetu. Toda za osupljivo kuliso se je skrivala mračna resničnost. Metan je kot toplogredni plin več kot 80-krat močnejši od ogljikovega dioksida in je po ocenah odgovoren za približno 30 odstotkov globalnega segrevanja od industrijske revolucije. Turkmenistan, katerega gospodarstvo temelji na izvozu plina, se po podatkih Mednarodne agencije za energijo uvršča med države z največjimi »superemisijami« metana na svetu, krater Darvaza pa je bil najbolj očiten in sramoten dokaz tega problema.
Pritisk mednarodne skupnosti in vse večja ozaveščenost o podnebnih spremembah sta končno prisilila oblasti v Ašhabadu k ukrepanju. Leta 2022 je takratni predsednik Gurbanguli Berdimuhamedov ukazal, naj poiščejo rešitev za pogasitev ognja. Kot razloge je navedel tri ključne dejavnike: negativne vplive na zdravje ljudi, ki živijo v bližini, izgubo dragocenih plinskih virov, ki bi jih država lahko izvozila in z njimi okrepila svoje gospodarstvo, ter nepopravljivo škodo za okolje.
Težavno zapiranje
Zapiranje Vrat pekla pa ni preprosto. Državno podjetje Turkmengaz trdi, da je z nadzorom dotoka plina že zmanjšalo intenzivnost gorenja, toda geološka sestava puščave Karakum, kjer se tanke plasti plina prepletajo z gostejšimi in vlažnimi usedlinami, otežuje trajno rešitev. Kljub tehničnim izzivom je odločitev strateška.
Za Turkmenistan je zaprtje kraterja priložnost, da popravi svoj mednarodni ugled in hkrati preusmeri dragoceni plin na mednarodne trge.
V prihodnjih letih bo Darvaza najbrž postala le še ogromna luknja sredi peščenih sipin. Plameni, ki so pet desetletij oblikovali njeno legendo in služili kot mračen opomin na posledice človekovih napak, pa bodo ugasnili.
