Zermatt se je nekoč imenoval Praborno ali Prato Borno (Prato pomeni travnik) in se na zemljevidih pojavlja že v 13. stoletju. Nato se je preimenoval v Zur Matte (na travniku), še malo kasneje pa v Zermatt. Leži na zgornjem koncu doline Mattertala v kantonu Valis. Okoli te doline je nekaj najvišjih vrhov Švice, kot so: Monte Rosa (Dufourspitze 4634 m), Dom 4545 m, Liskamm 4527 m, Weisshorn 4505 m in Matterhorn 4478 m. Gre za vrhove, ki slovijo po zahtevnih vzponih, še posebej to velja za Matterhorn. Prvi vzpon nanj je uspel Edwardu Whymperju, 14. julija 1865, žal pa je bil tragičen sestop, saj so v prepad zdrsnili kar štirje njegovi možje. Po tem vzponu je Zermatt postal legendaren, iz vasice je zrasel v izjemen turistični kraj, ki sicer ni velik, je pa gosto naseljen. Popis iz leta 2023 omenja, da v njem stalno živi 6023 prebivalcev.
Pozimi je na prvem mestu smučarija, saj imajo 360 kilometrov smučarskih prog, poleti pa prevladuje pohodništvo s 400 kilometri urejenih pohodnih poti. Zermatt je dolgo znan tudi po odličnih gorskih vodnikih. Že pri prvem vzponu sta sodelovala domačina Petra Taugwalder (oče in sin). Kasneje se je proslavil Ulrich Inderbinen (1900–2004), gorski vodnik iz Zermatta. Na vrhu Matterhorna je bil več kot 370-krat, zadnji vzpon je opravil, ko je bil star 90 let. V starem delu mesta stoji »njegov« vodnjak.
Turizem kot najpomembnejša dejavnost
V Zermattu je več kot polovica stavb namenjena turizmu – hoteli, apartmaji, restavracije … Da bi preprečili onesnaženje zraka, je na celotnem območju prepovedana vožnja avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem. Prevladujejo vozila z baterijskim pogonom (za oskrbovanje trgovin, lokalov in hotelov) ter tista za lokalni promet (avtobusi, taksi). Prav tako lahko po mestu vozijo konjske vprege, ki so last hotelov ali v zasebni lasti in jih turisti lahko najamejo. Običajno je tako, da se turisti pripeljejo s svojim vozilom do vasi Täsch in tam parkirajo, potem pa nadaljujejo z vlakom do Zermatta, kjer je kopica zanimivosti.
Zraven cerkve sv. Mavricija je interaktivni Muzej Matterhorn, ki je zasnovan kot podzemna alpska vasica in prikazuje zgodovino turizma s prvo osvojitvijo Matterhorna, s katero se začne razvoj Zermatta. Tesno s to goro je povezano pokopališče gornikov, ki so izgubili življenje na Matterhornu in v okoliških gorah. Ob njem preči reko Matter Vispa most Kirchbrücke, ki predstavlja enega najbolj priljubljenih krajev za fotografiranje Matterhorna. Če se z zobato železnico zapeljemo na Gornergrat (3089 m), bomo ob prijaznem vremenu uživali v razgledu na številne vrhove in ledenike, ki obdajajo to razgledno točko. Je pa ta železnica draga – povratna vozovnica stane 132 frankov. Podobno razgledna sta še Klein Matterhorn (3883 m) in Sunnegga (2238 m), do njiju se je mogoče pripeljati z žičnico.
Gora kot toblerone
Ne smemo pozabiti na sotesko Gorner, ki je od železniške postaje v Zermattu oddaljena le trideset minut zmerne hoje. Tudi sam vzpon po urejeni soteski traja dobre pol ure s številnimi postanki za razgled in fotografiranje. Opremljena je z galerijami in malce spominja na Blejski vintgar. Lesene poti, ki vodijo med visokimi pečinami, ponujajo dramatičen vpogled v moč narave. Sotesko Gorner, ki so jo za turiste odprli že leta 1886 oziroma 1887, krasi kamnina zeleni serpentinit, stara približno 220 milijonov let. Od zadnje ledene dobe so vode Gornervispeja izdolble vedno globljo sotesko. Še namig: če obiščemo sotesko sredi oktobra med 15. in 16. uro, bo poznopopoldansko sonce obarvalo vodo v turkizno barvo. Če pa želite daljši sprehod, lahko nadaljujete do slikovitega zaselka Blatten ali Moosa.
Ko smo pri pohodnih poteh, je treba omeniti razgledno točko, imenovano Zermatt Matterhorn viewpoint, ki je oddaljena le 17 minut iz središča mesta. Dosežemo jo lahko po dokaj strmih stopnicah ali malce naokoli po cesti. Pred popotnikom je kot na dlani Zermatt, v ozadju pa Matterhorn, ob lepem vremenu je podoba res sanjska. Še to: na to sveto goro spominja trikotna oblika čokolade toblerone, ki jo izdelujejo v Švici.
