Ikonična silhueta Barcelone, ki jo že več kot stoletje zaznamujejo žerjavi nad nedokončano mojstrovino, se je dokončno spremenila. Bazilika Sagrada Familia, vizionarski projekt arhitekta Antonija Gaudíja, je z namestitvijo ključnega dela osrednjega stolpa uradno postala najvišja cerkvena stavba na svetu.
S tem je s prestola po 135 letih zrušila dosedanjo rekorderko, gotsko katedralo v nemškem Ulmu, ki v višino meri 161,53 metra.
Fundacija, ki nadzira gradbena dela, je sporočila, da Gaudíjeva stvaritev zdaj dosega 162,91 metra. Čeprav bazilika ni uradno iskala naziv, številke govorijo zase: Sagrada Familia je zdaj za 1,38 metra višja od nemške sorodnice.
Še višje
Toda to še ni končna višina. Zgodovinski trenutek v četrtek je bil samo del poti. Ogromen žerjav je na vrh ladje dvignil prvi del osrednjega stolpa Jezusa Kristusa, ki bo, ko bo v prihodnjih mesecih dokončan, dosegel končno višino 172 metrov.
Ta višina ni naključna. V svoji globoki vernosti in spoštovanju do narave je Gaudí določil, da njegova ne sme preseči božje stvaritve – barcelonskega hriba Montjuïc. Delo človeških rok, je verjel, ne sme biti višje od dela stvarnika.
Pot do tega rekorda je bila dolga skoraj poldrugo stoletje. Prvi kamen je bil položen davnega leta 1882. Ko je Gaudíja, božjega arhitekta, leta 1926 tragično povozil tramvaj, je bil dokončan samo en zvonik. Arhitekt ni nikoli pričakoval, da bo dočakal konec gradnje, slavno pa je pripomnil: »Moji stranki se ne mudi.«
Zapleteni načrti
Njegovi zapleteni načrti in mavčni modeli so bili v veliki meri uničeni med špansko državljansko vojno, kar je gradnjo za desetletja ustavilo in postavilo pod vprašaj.
V zadnjih desetletjih pa je projekt dobil nov zagon, predvsem po zaslugi globalnega občudovanja. Sagrada Familia je postala ena največjih svetovnih turističnih znamenitosti. Ljudje z vsega sveta se zgrinjajo v Barcelono, da bi občudovali edinstveno estetiko, ki združuje globoko katoliško simboliko in organske oblike, navdihnjene v naravi.
Velike katedrale se dandanes ne gradijo več, Sagrada Familia tako ostaja nekakšna anomalija. Njene gradnje ne financirajo z davkoplačevalskim denarjem ali sredstvi cerkve, temveč izključno s prispevki in vstopninami. In teh ni malo. Lani si je to edinstveno mešanico aktivnega gradbišča in posvečenega svetišča ogledalo 4,9 milijona obiskovalcev, ki so s svojimi vstopnicami neposredno financirali dvig vsakega kamna.
Čeprav je rekord višine dosežen, pa bazilika še zdaleč ni končana. Uradniki, ki vodijo projekt, ocenjujejo, da bo delo na izjemno kompleksnih fasadah, zlasti na še nedotaknjeni Fasadi slave, in notranji dekoraciji trajalo še približno desetletje.
Prihodnje leto bo poseben mejnik – obeležena bo 100. obletnica Gaudíjeve smrti. Cerkveni uradniki ob tej priložnosti načrtujejo vrsto dogodkov v poklon geniju, čigar vizija končno sega više od katerekoli cerkve pred njo.
